Pierre Gassendi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Pierre Gassendi
[uredi] Življenje in delo
Gassendi se je šolal za svečenika in leta 1616 v Avignonu prejel doktorat iz teologije. Leta 1617 so ga posvetili in tega leta je postal profesor Univerze v Aixu. Ko so to univerzo leta 1622 prevzeli jezuiti, je zapustil katedro in se ukvarjal zasebno s filozofijo in naravoslovjem.
Po letu 1628 je potoval v Flamsko (Flandrijo) in Holandijo. V tem času je na prošnjo Marina Mersenna napisal svoje razmišljanje o mistični filozofiji Roberta Fludda (Epistolica Exercitatio, in qua precipua principia philosophiae Roberti Fluddi deteguntu, 1631), esej o sosoncih (Epistola de parheliis) in o več pomembnih opazovanjih prehoda Merkurja prek Sončeve ploskve.
7. novembra 1931 je kot prvi opazoval prehod Merkurja, kar je napovedal Johannes Kepler. En mesec kasneje je na podlagi Keplerjevih Rudolfovih tabel (Tabulae Rudolphinae) iz leta 1627 z legami planetov načrtoval opazovanje tudi prehoda Venere, vendar ga je 7. decembra prav zaradi nenatančnosti podatkov iz sicer odličnih tabel zamudil.
Med leti 1634 in 1637 je bil pri de Peirescu v Provansi.
Njegov pomočnik je bil Jean-Felix Picard. 21. avgusta 1645 sta skupaj opazovala Sončev mrk.
Leta 1645 je Gassendi postal profesor matematike na Francoskem kolegiju (Collège de France, Collège Royal), po treh letih pa je prenehal predavati zaradi bolezni.
Bil je nasprotnik sholastičnega aristotelizma in Descartesove filozofije. Prvi je obnovil Demokritov in Lukrecijev materialistični atomizem in Epikurjevo evdemonistično etiko. Bil je Lockeov in de Condillacov predhodnik. S svojo senzualistično teorijo spoznanja je utiral pot sodobnemu empirizmu in materializmu, čeprav je v nekaterih vprašanjih napravil koncesije z religioznimi tezami.
Bil je Galilejev in Kopernikov pristaš. Podal je nekaj zanimivih pogledov v astronomiji. Delal je tudi na rektifikaciji hidrografskih zemljevidov Sredozemlja.
[uredi] Dela
- Disquisitio metaphysica... adversus Renati Cartesii metaphysican...
- Commentarius de vita, moribus et placitis Epicuri, seu Animadversiones in X. librum Diog. Laër (Lyons, 1649),
- Syntagma philosophiae Epicuri (Lyons, 1649).
