Avignon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za mestno občino v Quebecu glej Avignon, Quebec.

Koordinate: 43° 57’ severne širine, 4° 49’ vzhodne dolžine

Uprava
Občina Avignon
Lega
Zemljepisna dolžina:	04° 48' 32" E
Zemljepisna širina:	43° 56' 58" N
Država	Francija
Regija:	Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma:	Vaucluse (prefektura)
Okrožje:	Avignon
Interkomunaliteta:	Mestna skupnost Veliki Avignon
Župan:	Marie-Josée Roig (2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	10 m–122 m (povpr. 23 m)
Površina kopnega:¹	64.78 km²
Prebivalstvo:² (1999)	85,935
- gostota: (1999)	1,326/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	84007/ 84000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Avignon (okcitansko, provansalsko Avinhon/Avignoun) je kraj in komuna v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, sedež departmaja departamja Vaucluse. Od leta 1309 do 1377 je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. Po oceni iz leta 2004 je kraj imel 89.300 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Kraj leži v jugovzhodni Franciji, na levem bregu reke Rone, nekaj km nad izlivom reke Durance vanjo.

[uredi] Administracija

Avignon je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in oblikuje jedro Velikega avignonskega metropolitanskega območja, ki je sestavljeno iz dvanajstih komun na obeh bregovih reke Rone:

Gard: Les Angles, Rochefort-du-Gard, Saze in Villeneuve-lès-Avignon,
Vaucluse: Avignon, Caumont-sur-Durance, Jonquerettes, Morières-lès-Avignon, Le Pontet, Saint-Saturnin-lès-Avignon, Vedène in Velleron.

[uredi] Zgodovina

Ozemlje Avignona je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Ustanovljen s strani keltskega plemena Cavari je postal središče grške kolonije iz Massilie (sedanji Marseille). Pod Rimljani je bil Avenio eden najbolj cvetočih mest rimske province Galija Narbonensis. Močno poškodovan ob vdorih barbarov v 5. stoletju je kasneje pripadal večim ljudstvom. Leta 737 so ga zaradi sodelovanja s Saraceni uničili Franki.

Leta 1033 je ozemlje Avignona pripadlo Svetorimskemu cesarstvu. Med leti 1135 in 1146 je bil Avignon dvignjen na nivo konzularne republike, razen tega so imeli nemški cesar in ostali okoliški grofje nad mestom zgolj neznaten vpliv. Konec 12. stoletja je komuna razglasila neodvisno republiko, ki je trajala do 1226, ko je bila ukinjena med križarskim pohodom nad katare. 25. avgusta 1271 je bil skupaj z okoliško grofijo Venaissin združen s francosko krono.

Od 9. marca 1309 do 13. januarja 1377, v času ko je bilo ozemlje pod kraljem iz Sicilije, je bil tu sedež papežev v izgnanstvu. V mestu so se zvrstili naslednji papeži:

Klemen V.,
Janez XXII.,
Benedikt XII.,
Klemen VI.,
Inocenc VI.,
Urban V. in
Gregor XI..

Po zahodnem razkolu se je slednji papež vrnil v Rim, sam kraj z okolico pa je ostal v Papeški državi vse do francoske revolucije. Za zadnjim papežem sta se v Avignonu zvrstila še dva, takoimenovana antipapeža, Klement V. in Benedikt XIII.

25. junija 1793 je bil Avignon z grofijo Venaissin in kneževino Orange vključen v novonastali departma Vaucluse. 30. maja 1814 je francosko aneksijo ozemlja priznal tudi papež.

[uredi] Znamenitosti

znamenitosti na enem kraju

Katedrala Notre Dame des Doms je zgrajena v 12. stoletju v stilu romanike s kasnejšimi gotskimi dodatki in freskami sienske šole iz 14. stoletja.
Papeška palača je sklop poslopij iz časa papeškega izgnanstva v Avignonu, grajena od 1316 do 1370, v gotskem stilu.
Avignon obkrožajo okopi, prav tako zgrajeni v 14. stoletju, ki so med najlepšimi obstoječimi primerki srednjeveških utrdb.
Avignonski most čez reko Rono Pont Saint-Bénezet, zgrajen v letih 1171 - 1185