Prešernov trg, Ljubljana
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prešernov trg je eden izmed trgov v Ljubljani, ki je bil poimenovan po slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Prešernov trg je nastal iz srednjeveškega križišča pred mestnimi vrati.
Današanji videz je začel dobivati v 17. stoletju, ko je bila zgrajena frančiškanska Cerkev Marijinega oznanjenja. Tako se je trg prvotno imenoval Marijin trg. Temu je sledilo prenova trga. Tlakovali so ga šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje (tudi bližnja Špitalska vrata)..
Drugi pomembni dejavnik pri razvoju trga je bil veliki potres leta 1895, ki je porušil oz. poškodoval srednjeveške hiše. Na njihovem mestu so nato zgradili baročne meščanske palače: Frischovo, Seunigovo, Centralno lekarno, trgovino Urbanc, Hauptmannovo hišo ter Mayerjevo palačo.
V prvem desetletju 20. stoletja so prenovili Hauptmannovo hišo, iz baročnega v secesijski slog. V istem slogu so zgradili Urbančevo hišo, današnji Centromerkur, ki je bila prva veleblagovnica v Ljubljani.
Potem, ko je bilo zgrajeno še Plečnikovo Tromostovje, se je trg razširil še na drugi breg reke Ljubljanice, tako da sta bili v trg zajeti še Filipov dvorec in Kresija.
Osrednji položaj trga zavzema Prešernov spomenik, delo Ivana Zajca, ki je bil odkrit 10. septembra 1905.
[uredi] Položaj
Zaradi svoje lege je Prešernov trg eden najbolj tranzitnih točk v Ljubljani. Na trg se povezujejo naslednje ceste, ulice oz. nabrežja: Cankarjevo, Adamič-Lundrovo, Hribarjevo in Petkovškovo nabrežje, Wolfova, Čopova in Trubarjeva ulica ter Miklošičeva cesta.
[uredi] Arhitekturne znamenitosti trga
 Stavba centralne lekarne |
 Urbančeva hiša |
 Prešernov spomenik in Frančiškanska cerkev |
 Hauptmanova hiša |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek, ki se nanaša na Ljubljano, je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
