Presnova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu. V presnovo so prav tako vključeni procesi, v katerih pridobiva organizem potrebno energijo. Pogosto govorimo o presnovi telesu tujih snovi. Pri presnovi imajo bistven pomen encimi, ki katalizirajo kemijske reakcije. Posamezne encimsko katalizirane reakcije sestavljajo bolj ali manj zaključene procese v postopku metabolizma določene snovi; takšno sosledje reakcij imenujemo metabolna pot. Z raziskovanjem metabolizma se ukvarjata predvsem biokemija in fiziologija. Metabolizem delimo v dva procesa: razgradnjo organskih molekul ali katabolizem ter njihovo izgradnjo ali anabolizem.

[uredi] Metabolne poti

Najpomembnejše metabolne poti so:

• Metabolizem ogljikovih hidratov
• Metabolizem maščobnih kislin
• Metabolizem beljakovin
• Metabolizem nukleinskih kislin

[uredi] Katabolne poti

• Celično dihanje - zajema metabolne poti, pri katerih nastaja energija v obliki molekul, kot sta ATP ali NADPH:
  • Katabolizem ogljikovih hidratov
    • Glikogenoliza (pretvorba glikogena v glukozo).
    • Glikoliza (pretvorba glukoze v piruvat).
    • Pentozafosfatna pot (pri tem nastaja NADPH).
  • Katabolizem beljakovin (razgradnja beljakovin do aminokislin):
• Aerobno dihanje (v prisotnosti kisika):
  • Dihalna veriga
  • Oksidativna fosforilacija
• Anaerobno dihanje:
  • Corijev ciklus
  • Mlečnokislinska fermentacija
  • Etanolna fermentacija

[uredi] Anabolne poti

• Glikogeneza
• Glukoneogeneza
• Calvinov ciklus
• Fotosinteza:
  • Svetlobna stopnja
  • Temotna stopnja