Primož Peterka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prejemnik medalje | |||
Pregled medalj | |||
Moški smučarski skoki | |||
---|---|---|---|
Bron | Salt Lake City 2002 | Ekipno velika skakalnica | |
Svetovna prvenstva | |||
Bron | Oberstdorf 2005 | Ekipno mala skakalnica |
Primož Peterka [prímož péterka], slovenski smučarski skakalec, * 28. februar 1979, Ljubljana, Slovenija.
Primož je začel skakati na skakalnici, ki stoji poleg šole v njegovih domačih Moravčah (če smo natančnejši, je bil Primož doma v Prikrnici, vasi, ki je manj kot 1 km oddaljena od Moravč).
Včlanil se je v Smučarski klub Triglav v Kranju, kjer je pozneje obiskoval tudi srednjo ekonomsko šolo.
V svetovnem pokalu je prvič nastopil 4. januarja 1996 v Innsbrucku, kjer je nadomestil reprezentančnega kolega s preslabo formo. Že na prvi tekmi se je uvrstil na 8. mesto in sezono nadaljeval v še boljšem slogu. V poljskem središču Zakopane je prvič zmagal in podvig ponovil še v švedskem Falunu. Če bi v sezoni 1995/96 upoštevali samo rezultate od innsbruške tekme dalje, bi več točk v svetovnem pokalu osvojil le avstrijski as Andreas Goldberger. Leta 1996 je nastopil tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v italijanskem Asiagu in osvojil drugo mesto za Nemcem Michaelom Uhrmannom.
Sezona 1996/97 je bila njegova najuspešnejša. Zmagal je na 7 tekmah, bil najboljši v seštevku prestižne novoletne turneje štirih skakalnic in le nemški veteran Dieter Thoma mu je lahko sledil, vendar mu kljub vsemu ni uspel preprečiti zmagoslavja v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Poleg tega je bil najboljši tudi v posebni razvrstitvi v smučarskih poletih. 9. februarja 1997 je v avstrijskem Kulmu poletel 203 m in tako postal prvi Slovenec, ki je preletel magično mejo 200 m. Vendar državnega rekorda ni držal dolgo. Na poletih v Planici je namreč predskakalec Goran Janus, ki se je odrinil z najvišjega možnega zaletišča, pristal pri 206 metrih. Edina Primoževa temnejša plat sicer uspešne sezone 1996/97 je bilo svetovno prvenstvo v norveškem Trondheimu, kjer se mu ni vse izšlo po načrtih.
Naslednja sezona, 1997/98, je bila za malenkost slabša. Tokrat je Primož zmagal »le« štirikrat in znova osvojil veliki kristalni globus (vse do zadnje tekme mu je »dihal za ovratnik« Japonec Kazujoši Funaki) in globus za najboljši seštevek v smučarskih skokih brez upoštevanja poletov. Kljub temu, da se mu je medalja izmuznila, je solidno nastopil tudi na zimskih olimpijskih igrah v japonskem Naganu, kjer je osvojil 5. mesto na veliki ter 6. mesto na srednji skakalnici.
Kot mnogo mladih smučarskih skakalcev je tudi Primož padel v hudo osebnostno in tekmovalno krizo, ki se je pričela po koncu sezone 1997/98 in trajala tri leta. V tem obdobju, ko je imel nemalo težav s trenerji in smučarskimi funkcionarji, se je z dekletom Renato Bohinc, lepotno Kraljico Slovenije 1996 (poročila sta se leta 2003), preselil v Kranj in leta 2000 ponovno opozoril nase, ko je kot predskakalec na planiških poletih pristal pri 212 metrih. Tokrat je državni rekord držal 2 leti, ko je Robert Kranjec, znova v Planici, pristal pri 222,5 metrih.
Pomembna prelomnica v njegovi karieri je druga polovica leta 2001, ko se mu je rodil sin Maj. V svetovnem pokalu je znova našel pot proti svetovnemu vrhu in na zimskih olimpijskih igrah leta 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju v ekipni tekmi skupaj z Robertom Kranjcem, Petrom Žonto in Damijanom Frasom osvojil bronasto kolajno, edino slovensko na teh igrah.
Tudi naslednja sezona, 2002/03 je bila uspešna, saj je zmagal v Kuusamu in Garmisch-Partenkirchnu.
Leta 2005 je skupaj z Juretom Bogatajem, Rokom Benkovičem in Jernejem Damjanom na svetovnem skakalnem prvenstvu osvojil ekipno tretje mesto.
O njem sta bila posneta dva dokumentarna filma. Vleci, Primož iz leta 1997 pripoveduje o njegovem otroštvu in začetku kariere, Peterka: leto odločitve Vlada Škafarja iz leta 2002 pa pripoveduje o prebroditvi tekmovalne krize. Leta 2007 je izšla tudi knjiga, ki govori o obdobju njegovih največjih dosežkov v svetovem pokalu.
V karieri, ki še ni končana, je osvojil 15 zmag za svetovni pokal, kar ga uvršča ne le med najuspešnejše zimske športnike, temveč kar med najuspešnejše slovenske športnike nasploh:
Sezona | Datum | Prizorišče | Država |
---|---|---|---|
1995/96 | 27. januar 1996 | Zakopane | Poljska |
13. marec 1996 | Falun | Švedska | |
1996/97 | 8. december 1996 | Kuusamo | Finska |
15. december 1996 | Harrachov | Češka | |
1. januar 1997 | Garmisch-Partenkirchen | Nemčija | |
11. januar 1997 | Engelberg | Švica | |
12. januar 1997 | Engelberg | Švica | |
9. februar 1997 | Tauplitz/Bad Mitterndorf (Kulm) | Avstrija | |
13. marec 1997 | Falun | Švedska | |
1997/98 | 18. januar 1998 | Zakopane | Poljska |
8. marec 1998 | Lahti | Finska | |
11. marec 1998 | Falun | Švedska | |
15. marec 1998 | Holmenkollen (Oslo) | Norveška | |
2002/03 | 29. november 2002 | Kuusamo | Finska |
1. januar 2003 | Garmisch-Partenkirchen | Nemčija |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
1979/80: Hubert Neuper 1980/81: Armin Kogler 1981/82 Armin Kogler 1982/83: Matti Nykänen 1983/84: Jens Weissflog 1984/85: Matti Nykänen 1985/86: Matti Nykänen 1986/87: Vegard Opaas 1987/88: Matti Nykänen 1988/89: Jan Boklöv 1989/90: Ari-Pekka Nikkola 1990/91: Andreas Felder 1991/92: Toni Nieminen 1992/93: Andreas Goldberger 1993/94: Espen Bredesen 1994/95: Andreas Goldberger 1995/96: Andreas Goldberger 1996/97: Primož Peterka 1997/98: Primož Peterka 1998/99: Martin Schmitt 1999/00: Martin Schmitt 2000/01: Adam Małysz 2001/02: Adam Małysz 2002/03: Adam Małysz 2003/04: Janne Ahonen 2004/05: Janne Ahonen 2005/06: Jakub Janda 2006/07: Adam Małysz