Prst (pedologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glejte Prst (razločitev).

Spodzol

Pŕst je vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi. Veda, ki proučuje njen nastanek, razvoj in propadanje, je pedologija. Danes dobiva zaradi okoljske degradacije po onesnaženju, vedno večji pomen. Prvi v svetu so začeli lastnosti prsti proučevati ruski znanstveniki na koncu devetnajstega stoletja. Prst je odvisna od fizikalnih lastnosti tal na katerih nastaja.

Vsebina

1 Fizikalne lastnosti tal
2 Profil prsti
3 Tipi prsti
4 Klasifikacija prsti po FAO
5 Klasifikacija po fizikalnih lastnostih prsti
6 Klasifikacija prsti glede na teksturo
- 6.1 Znameniti pedologi
  - 6.1.1 Pedologi v nekdanji Jugoslaviji
  - 6.1.2 Pedologi v Sloveniji
7 Glej tudi

[uredi] Fizikalne lastnosti tal

Glavni vplivi pri nastanku prsti pa so sledeči:

Klima,
Petrografski substrat,
Relief,
Biološki faktorji,
Antropogena tla.

[uredi] Profil prsti

Klasifikacija prsti se določi z ozirom na pojem profila, ki je lahko:

Zrel profil,
Nezrel profil,
Zonalna prst,
Intrazonalna prst,
Azonalna prst.

[uredi] Tipi prsti

Razlikujemo različne tipe prsti glede na klimatski pas nastanka to so:

Podzol,
Podzolne mešanice,
Gozdne rjavice,
Gozdne sivice,
Černozjom ali stepna črnica,
Černozjom degradirani- to je prerijska prst,
Kostanjeva prst stepska rjavica,
Prst v tundri,
Puščavska prst.

Bistvena sestavine prsti so mineralne snovi, organske primesi, živi organizmi, voda, zrak, plini-zlasti kisik in dušik in razni elementi v sledeh-natrij, fosfor, kalcij. Nekatere važne mineralne snovi dobi prst v obliki raztopin iz prsti same.

[uredi] Klasifikacija prsti po FAO

Klasifikacij prsti je več, najbolj poznana je klasifikacija Mednarodne agencije za prehrano FAO. Pri poimenovanju različnih tipov prsti so se držali poimenovanja, ki so ga uvedli ruski znanstveniki, vendar v angleškem jeziku, kot sledi:

Acrisols, sl.-akrizol,
Andosols, sl.-andozol,
Arenosols, sl.-arenozol,
Cambisols, sl.-kambizol,
Chernozems, sl.-črnozem,
Ferralsols, sl.-ferazol,
Fluvisols, sl.-fluvizol,
Gleysols, sl.-glejzol,
Greyzems, sl.-zelenozem,
Histosols, sl.-histozol,
Kastanozems, sl.-kostanjeva rjavica,?
Lithosols, sl.-litozol,
Luvisols, sl.-luvizol,
Nitosols, sl.-nitozol,
Phaeozems, sl.-faeozem,
Planosols, sl.-planozol,
Podzols, sl.-podzol,
Podzoluvisols, sl.-podzolovizol,
Rankers, sl,-ranker,
Regosols, sl.-regozol,
Rendzinas, sl,-rendzina,
Solonchaks, sl.-solončak,
Solonetz, sl.-solonec,
Vertisols, sl.-vertizol,
Yermosols. sl.-jermozol,

Vsak od teh tipov prsti pa ima lahko še vrsto podtipov prsti lokalnega značaja. Ta klasifikacija je omogočila izddelavo svetovnega zemljevida razprostranjenosti prsti.

[uredi] Klasifikacija po fizikalnih lastnostih prsti

Precej drugačna pa je klasifikacija , katero je izdelal prof. Arthur Casagrande s Harvardske Univerze v ZDA med drugo svetovno vojno. Vse prsti deli na tri skupine in to na;

Grobo zrnato prst,
Drobno zrnato prst,
Visokoorgansko prst,

Naprej označi različna svojstva za vsako od teh vrst z črkovnimi oznakami, katere so opisale specifična svojstva vsake od teh prsti, vendar zgolj fizikalna svojstva. Delo je precej obsežno, podprto s številnimi tabelami in grafi, gre skratka za Military Soils Engineering. Naši dobri kmetovalci pa uporabljajo starodavno metodo,ki se pa še vedno obnese, prst ocenijo po; izgledu, barvi, vonju, otipu, okusu in poslušajo glas žuželk.

[uredi] Klasifikacija prsti glede na teksturo

Tekstura prsti v veliki meri določa tudi njene kvalitete. Štirje elementi prsti odločilno vplivajo na teksturo, to so; glina (je drobnozrnata do velikosti <0,002 mm), melj (je debeline zrn od 0,002 do 0,02 mm), droben pesek debeline zrn od 0,02 do 0,2 mm) in debel pesek debeline zrn od 0,2 do 2 mm. Med glino in debelim peskom je po mednarodnem klasifikacijskem trikotnem grafikonu za teksturo razvrščeno 11 tipov prsti in sicer:

- glina - s simbolom (G),
- ilovnata glina - s simbolom (IG),
- peščena glina - s simbolom (PG),
- meljasta glina - s simbolom (MG),
- meljasta glinasta ilovica - s simbolom (MGI),
- glinasta ilovica - s simbolom (GI),
- peščena glinasta ilovica - s simbolom (PGI),
- meljasta ilovica - s simbolom (MI),
- peščena ilovica - s simbolom (PI),
- pesek - s simbolom (P),
- ilovica - s simbolom (I),
- peščena ilovica - s simbolom (PI),

(poglej trikotni grafikon št.:1)

[uredi] Znameniti pedologi

- V.V.Dokučajev -Sankt Petersburg
- N.M.Sibircev -Moskva
- E.Ramann -Berlin
- K.A.Glinka -Moskva
- A.Sigmond -London
- V.R.Volobajev -?
- F.C.Marbut -Washington