Quimper
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Quimper / Kemper![]() ![]() Grb |
|
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 04° 05' 47" W |
Zemljepisna širina: | 47° 59' 48" N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Bretanja |
Departma: | Finistère (prefektura) |
Okrožje: | Quimper |
Kanton: | sedež treh kantonov |
Interkomunaliteta: | Skupnost Quimper |
Župan: | Alain Gérard (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | -5 m–151 m (povpr. 6 m) |
Površina kopnega:¹ | 84,45 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
63.238 |
- gostota: (1999) | 749/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 29232/ 29000: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Quimper (bretonsko Kemper) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Finistère. Leta 1999 je mesto imelo 63.238 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v severozahodni francoski pokrajini Bretaniji na sotočju rek Jet, Odet in Steir, od tod tudi njegovo ime, Kemper ("sotočje").
[uredi] Administracija
Mesto je leta 1960 posrkalo vase tri sosednje občine: Ergué-Armel, Kerfeunteun in Penhars. Quimper je sedež treh kantonov:
- Kanton Quimper-1 (del občine Quimper: 24.712 prebivalcev),
- Kanton Quimper-2 (del Quimperja, občina Ergué-Gabéric: 27.755 prebivalcev),
- Kanton Quimper-3 (del Quimperja, občini Plomelin, Pluguffan: 24.789 prebivalcev).
[uredi] Zgodovina
Quimper je bil prvotno naseljen v rimskem času (Corspotium). Leta 495 je postal sedež škofije in postopoma glavno mesto grofov Cornouailles V 11. stoletju se je združil z Bretanskim vojvodstvom. V času državljanske vojne v 14. stoletju je mesto utrpelo znatne poškodbe. Leta 1364 je vojvodstvo prešlo v roke hiši Montfort (pred tem pri Dreux in Blois).
[uredi] Znamenitosti
- Katedrala sv. Corentina, prvega škofa Quimperja, z začetkom gradnje v letu 1239,
- muzej Quimperške fajanse; lončenina se je izdelovala po načrtih Jean-Baptiste Bousqueta in močnim vplivom bretonske tradicije, z začetkom v letu 1690.