Resonanca
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Resonánca je pojav, da niha dušeno nihalo z največjo amplitudo ravno takrat, ko je frekvenca vsiljenega nihanja enaka lastni frekvenci nihala.
Resonančno krivuljo opišemo z enačbo
Pri tem je ξ razmerje med vsiljeno frekvenco ω in lastno frekvenco ω0, ξ = ω/ω0, β pa koeficient dušenja. Amplituda resonance je tem večja, čim manjši je koeficient dušenja.
Zgled za vsiljeno nihanje je nihajni krog z uporom.
[uredi] Resonanca v fiziki osnovnih delcev
V fiziki osnovnih delcev imenujemo »resonanco« osnovne delce z zelo kratkim razpadnim časom (okoli 10-23 s), ki nastanejo pri reakcijah med osnovnimi delci in razpadejo z močno interakcijo.