Sahara
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja peščena puščava na svetu. Leži v Severni Afriki in obsega prek 9 milijonov km². Še vedno se širi. Sahara deli Afriko v dve kulturno in podnebno različni območji: Severno in Podsaharsko Afriko.
Na severu jo omejujeta gorovje Atlas in Sredozemsko morje, na zahodu Atlantski ocean, na vzhodu Rdeče morje, na jugu pa Sudan in dolina reke Niger. Od zahoda proti vzhodu meri okrog 5000 km, od zahoda proti vzhodu pa od 1500 do 2000 km.
Edina reka, ki priteče prek Sahare, je Nil v Egiptu. Države na severu Sahare imenujemo države Magreba (arabsko zahod). To so Maroko, Alžirija in Tunizija. Polpuščavski pas, ki se na jugu Sahare vleče v smeri vzhod-zahod prek vse Afrike in predstavlja mejo med puščavo in savano, imenujemo Sahel. Sušna obdobja na področju Sahela povzročajo veliko lakoto.
Sahara je nastala ob severnem povratniku (23,5° severne zemljepisne širine). Tukaj se proti tlem spuščajo suhi vetrovi pasati, zato na področju pade izredno malo padavin. Sahara je podnevi tudi izjemno vroča - doslej najvišja uradno izmerjena temparatura na Zemlji je bila dosežena v libijskem mestu Al Azizyah na severu Sahare, in sicer 58,0 °C (22.9.1922).
Najvišji vrh Sahare je ugasli ognjenik Emi Koussi s 3415 metri v gorovju Tibesti v severnem Čadu.
[uredi] Zunanje povezave
