Seznam tropov in figur
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
V pesniškem jeziku se uporabljajo stotine umetniških oblik izražanja, ki se imenujejo tropi in figure. Njih število ni določeno, saj se mnoge še odkrivajo v izrazoslovju klasičnih avtorjev. Najbolj znane in splošno uporabljene so sledeče:
| Besedna igra | paronomazija | besede se enako ali podobno pišejo, a imajo popolnoma drug pomen |
| Besedni premik | anastrofa, hiperbat | zamenjava normalnega besednega zaporedja (Prešeren: Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele.) |
| Besedni umik | katafora | osebek je premaknjen na konec stavka (Aškerc: Sinoči umrl je nagle smrti sosed...) |
| Bistroumni nesmisel | oksimoron | nemogoča prispodoba, a globlji pomen je filozofska misel |
| Brezvezje | asindeton | opuščanje veznikov |
| Dvojni pomenski prizvok | diafora | v istem stavku je beseda uporabljena v dveh pomenih (Levstik: Kmet je kmet.) |
| Enakoglasje | adnominacija | ponavljajo se besede z istim korenom |
| Enakovrstna skladnja | izokolon | ponavljanje istega števila stavčnih členov enake vrste (Pesnik najde pisan cvet, lahko čuje vsak šepet, kmalu vidi solzno sled.) |
| Govorniško vprašanje | retorično vprašanje in odgovor | povedni stavek, ki ga avtor spremeni v vprašanje, nato sam odgovori |
| Istorečje | diktologija | raba sopomenk z vmesnim veznikom (Otrok je bil majhen in droben.) |
| Iznenadenje | paradoks | navidezno protislovje, ki pa ima globok pomen |
| Izpust | sinkopa | izpust črke v besedi, navadno za zmanjšanje števila zlogov (pratka namesto pratika) |
| elipsa | izpust besede, ki je že itak razumljiva, na primer Lahko noč (voščim)! | |
| apokopa | izpust zadnje črke ali zloga v besedi (al namesto ali) | |
| afereza | izpust prve črke ali prvega zloga besede (kleto namesto prekleto) | |
| Izražanje z zanikanjem | paraleksa | zanikanje in istočasno potrjevanje (Ne rečem, da je narobe, a prav ni.) |
| Kopičenje | akumulacija | več ali manj urejeno naštevanje (Kmetice poznamo le mašo, blagoslov, žetev, trgatev, pretep, požar, vojsko in bolezen, nič drugega.) |
| Krožna poved | epanadiploza | iste besede na začetku in na koncu stavka (Vas nisem nikoli srečal, ne poznam vas.) |
| Mnogovezje | polisindeton | prekomerna raba veznikov za vtis stopnjevanja |
| Nagovor | apostrofa | pisec se obrne naravnost na odsotno osebo ali na predmet |
| Namig | aluzija | besede spominjajo na nekaj drugega |
| Nasprotna stava | antiteza | v istem stavku opiše dva nasprotujoča si pojma |
| Nasprotni pomen | antifraza | beseda se uporablja z nasprotnim pomenom (spis je poln cvetk = napak) |
| Navidezni preskok | pretericija | trditev, da se o tem ne razpravlja, a dejansko je še vedno govora o isti temi |
| Navzkrižna povezava | kjazmos | povezave v smislu navzkrižno postavljenih besed (tu groza in beda, tam revščina, strah) |
| Nedokazani besedni izvor | paretimologija | imena, ki se jim pripisuje izvor brez zgodovinskih virov (Ahil iz akhos = tegoba, zaradi bolesti ob prijateljevi smrti) |
| Nedoločenost | amfibolija | namenoma nedoločen pojem, na primer To je nasprotnik (odvisno čigav?) |
| Nemogočnost | adinaton | dokaz o nemogočnosti je opis nemogočega dogodka (Prej pride kamela skozi šivankino uho, kot bogatin v nebesa.) |
| Neskladnost | anakolut | namerna slovnična ali slogovna neskladnost (Vojaki, hranimo jih mi, orožje, naši otroci ga bodo občutili!) |
| Notranja rima | homotelevton | rima v notranjosti verza (Prešeren: "Bog vsmili se!" zdihuje / "o kaj ti je, o ljuba hči?") |
| Obrnjena stava | inverzija | premik večje skupine besed, navadno odvisnika (Ali bo danes ali jutri, je še odprto vprašanje.) |
| Odmor | cezura | pomenska prekinitev (Neverjetno – in to si sam storil?) |
| Olepševanje | evfemizem | nadomeščanje krutih ali surovih izrazov z milejšo besedo |
| Opisovanje | perifraza | namesto imena oseb ali predmetov se uporabi njihov opis |
| Ozmerjanje | invektiva | vrsta nagovora, ki osebo ali predmet obtožuje ali mu kaj očita (Stritar: Vi hočete mi biti kristijani?... Fanatiki ste vi!) |
| Podobna beseda | paronimija | zamenjava dveh podobnih besed, navadno kot šala (Potoval je čez Fosfor in Karamele namesto Bospor in Dardanele) |
| Podrobnejši opis | epanodos | ponoviti besedo in jo razložiti (Stopil sem v hišo, hišo svojih dedov in pradedov.) |
| Podrobni opis | hipotipoza | posebno živ opis osebe ali predmeta (Jurčič: ...Peharček, koščenega obraza, raztrganega slamnika, oguljenih, z zaplatami obloženih hlač, hodnične srajce in križatih naramnic, ...) |
| Podsmeh | ironija | raba nasprotnega pomena besede z zasmehovalnim namenom |
| Pogrdenje | disfemizem | zamenjava imena s psovko, ki pozneje dobi pozitiven prizvok (deseti brat, psovka za zadnjega pri hiši, je po Jurčiču dobila pomen premetenega in poštenega človeka) |
| Polni stik | rima | ujemanje končnega dela dveh besed |
| Pomenska skladnja | sileksa, ad senzum | dvojni smisel, enkrat dobesedni in drugič preneseni (Hiša je polna pohištva in spominov.) |
| Pomenski popravek | epanortoza | popravek ali celo preklic besede za poglobitev pomena (Prinesel ji je bogato darilo, ali bolje rečeno svoj izraz kesanja.) |
| Ponavljanje | geminacija | takojšnja podvojitev besede (zelo zelo lep) |
| iteracija | večkratna ponovitev iste besede ali iste skupine besed | |
| anafora | dva verza začneta z isto besedo | |
| epifora | dva ali več verzov se zaključi z istimi besedami | |
| anadiploza | prevzem zadnje besede za začetek novega stavka | |
| epanalepsis | iste besede v začetku in na koncu stavka ali verza | |
| Poosebitev pojma | hipostaza | obravnava pojme kot osebe |
| Poosebitev | personifikacija | obravnava živali in predmete kot osebe |
| Posplošenje | katakreza | vsakdanja raba metafore, kjer ni specifičnega izraza (noge pri mizi, vrat pri steklenici) |
| Predčasni zagovor | premunicija | avtor se zagovarja, preden je obtožen (Če kdo misli, da sem tako kaj prislužil, se moti.) |
| Predstavljanje | proleksa (flash-forward) | na začetku knjige so opisani dogodki, ki se bodo časovno vršili šele po nekaj poglavjih |
| Preimenovanje | metonimija | zamenjava predmetov ali pojmov, ki imajo kako pomensko sorodnost |
| Prekinjena poved | enžambma (enjambement) | stavek se nadaljuje v drugem verzu (Prešeren: ...po nje zgubi, / ako ljubi / druzga, počlo bo srce.) |
| Preobilje | pleonazem | dodajanje nepotrebnih razlag ali sopomenk (Zapri usta, ne zini več nobene! Samo molči in ne spregovori!) |
| Pretiravanje | hiperbola | do nemogočega pretirana trditev |
| Primera | komparacija, similituda | opiše prehod pomena na drugi predmet s prispodobo |
| Pripev | refren | iste besede se ponavljajo na koncu vseh verzov |
| Prispodoba | alegorija | opisovanje pojmov s konkretnimi primeri |
| Samoglasniški stik | asonanca | ujemanje končnega dela dveh besed, ko se ponavljajo le samoglasniki |
| Sestavljena metafora | metaleksa | več metaforičnih prehodov (V banko sem položil vse svoje zlato – zlato namesto zlatnik, nato zlatnik namesto denar) |
| Skromnost | litota | zmanjšuje pomen besede s tem, da uvede nikalnico |
| Skupna vez | zeugma | glagol nepravilno prehaja na dve dejanji (Vidim, da rišeš in poješ. ali Poslušal je šumenje vode in nastopajoči mrak.) |
| Skupni zaključek | dialaga | vsebinsko različni podatki privedejo do istega zakjučka (Pozno je bilo in nisem imel denarja, pa nisem šel v kino.) |
| Slabljenje | antiklimaks | zaporedje vedno šibkejših izrazov (Zaman mi tulijo, govorijo in prišepetavajo.) |
| Sličnoglasje | onomatopoija | posnemanje naravnih glasov |
| Slovnični preskok | enalaga, ipalaga | zamenjava slovničnih elementov, na primer glagolskega časa (takrat pa zagrmi, kjer bi takrat zahteval preteklik) ali prislova s pridevnikom (sedel je molče in zaspan, kjer bi bilo pravilneje zaspano) |
| Soglasniški stik | aliteracija | ponavljanje istega soglasnika ali iste skupine soglasnikov |
| Soobčutje | sinestezija | pomenski prenos čutnih zaznavanj (topla luč, kjer je toplota zaznavna z dotikom, luč pa z vidom) |
| Sovzprejetje | sinekdoha | zamenjava količine |
| Spomin | analeksa (flashback) | med pripovedovanjem pisatelj opisuje neko preteklo doživljanje |
| Stalno reklo | fraza | skupina besed, ki je prišla v vsakdanjo rabo |
| Stopnjevanje | klimaks | zaporedje vedno močnejših izrazov |
| Ukrasni pridevek | epitet | naziv osebe (ali tudi predmeta), ki na kratko in na slikovit način pokaže njeno bistveno lastnost |
| Vrinjena beseda | tmeza | naravno zaporedje besed je prekinjeno (iz temnih Save grobov namesto iz temnih grobov Save) |
| Vrinjena poved | dializa | stavek je prekinjen z drugim stavkom (Hotel sem iti, pa mi ni uspelo, do sosedove hiše.) |
| Vzklik | eksklamacija | beseda ali skupina besed, ki jo hoče pisec "zakričati" |
| Vzporednost | paralelizem | isti pojem je opisan na več načinov |
| Zamenjava imena | antonomazija | zamenjava občnega imena z lastnim ali obratno |
| Zamolk | aposiopeza | zamolk grozeče besede |
| Zanos | emfaza | močan poudarek skupine besed |
| Zaporedje sklonov | homeoktoton | stavki, posebno v pogovoru, se zaključijo vedno z istim sklonom (Ali boš povedal očetu? Ne, najprej stopim k hlapcu. In kaj porečeš temu bedaku? Naj da mir moji sestri. Pa saj se bo smejal tvojim besedam. Pa mu vrata pokažem, pritepencu.) |
| Zgodovinski premik | histeron proteron | prej se omeni, kar se je zgodilo pozneje (Komarji so nas kar naprej pikali in obletavali.) |
