Spoved
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Serija člankov krščanstvo |
|
 |
|
|
Osebnosti |
|
|
Zgodovina |
|
|
Osnove |
|
|
Molitve |
|
|
|
|
Spôved ali zakramênt pokóre je krščanski zakrament, pri katerem Bog grešniku odpusti njegove grehe.
Teološki temelj zakramenta spovedi je Jezusovo naročilo zapisano v Svetem pismu: "Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani." (Jan 22,23)
Spoved je v Rimskokatoliški Cerkvi zelo formalizirana in poteka takole:
Že pred začetkom spovedi se mora grešnik zavedati svojih grehov, se jih pokesati in skleniti, da se bo poboljšal. Potem pristopi k zakramentu spovedi, kjer zgoraj opisana dejanja še opiše v pogovoru z duhovnikom. Spoved ponavadi poteka v posebnem prostoru - spovednici. Duhovnika, ki vodi zakrament spovedi, imenujemo spovednik.
Kandidat spovedniku najprej pove svoje grehe. Nato moli molitev kesanja:
"Moj Bog, žal mi je, da sem grešil(a) in žalil(a) tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal(a), pomagaj mi s svojo milostjo."
Duhovnik - spovednik potem podeli skesanemu grešniku odvezo (odpuščanje grehov in Božjo milost) z besedami:
"Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha."
Ob koncu spovedi spovednik naloži spovedancu še pokoro - zadoščenje za grehe. Pokora ni mišljena kot kazen za grehe, pač pa izraža pripravljenost skesanega grešnika, da se bo res poboljšal. Pokora ponavadi pomeni, da mora skesani grešnik zmoliti kakšno od splošno znanih krščanskih molitev.
Grešnik pri spovedi preko pokore doseže ponovno spravo z Bogom, zato se spoved imenuje tudi zakrament sprave.
Glede podatkov, ki jih spovednik izve od skesanega grešnika, velja popolna spovedna molčečnost. Spovednik zaupnih podatkov ne sme povedati nikomur niti za ceno lastnega življenja. Iz zgodovine je znanih nekaj primerov svetnikov, ki so umrli kot mučenci zaradi spovedne molčečnosti (npr. sveti Janez Nepomuk).
Tudi pravoslavne Cerkve poznajo zakrament spovedi, vendar je pogosto manj formalizirana in ima večji poudarek na želji po poboljšanju in duhovnem napredku.
Večina protestantskih Cerkva spovedi ne šteje za zakrament. Zgoraj omenjeno Jezusovo naročilo razumejo protestanti kot napotek, da naj si ljudje odpuščajo med seboj, ne pa kot navodilo za izvajanje formalne spovedi. Vsekakor pa obstajajo tudi protestantske skupnosti, ki poznajo formalizirano spoved - v nekaterih primerih zahtevajo celo javno spoved pred celotno cerkveno občino.
