Sveta aliansa
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveta aliansa je politična in vojaška zveza, ki so jo 28. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije, Avstrije in Prusije z namenom obdržati državno ureditev, določeno na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Velike Britanije in Turčije.
V Ljubljani je leta 1821 potekal kongres Svete alianse, ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse, ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I. in pruski kralj Friderik Viljem III.. Podprli so posredovanje avstrijske vojske proti prevratu v Kraljestvu dveh Sicilij. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali Kongresni trg in Cesto dveh cesarjev.
Sveta aliansa je zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo.
Razpadla je leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje avstrijskega kanclerja kneza Metternicha ustanovitvi neodvisne Grčije.
