Evropa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Evrópa je celina, katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Seznam evropskih držav 3 Geografija 3.1 Delitev Evrope 3.2 Podnebje Evrope 4 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glej glavni članek Zgodovina Evrope

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, nastalo je več germanskih držav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele krščansko vero. Najmočnejša je postala država Frankov pod Karlom Velikim, ki pa je že v 9. stoletju razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima rimsko-nemško cesarstvo od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. Germanska in romanska ljudstva (zlasti Nemci, Francozi, Angleži, Španci, Italijani, Nizozemci) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi slovanska ljudstva in v začetku 18. stoletja tudi Rusija.

V srednjem veku je utelešala katoliška cerkev s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po reformaciji. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, Francije pod Ludvikom XIV. in posebno pod Napoleonom I. in v smislu evropskega ravnotežja sil se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi Islama; medtem ko je naval Arabcev strla že v srednjem veku v Španiji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do 19. stoletja.

Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom prosvetljenstva se je začel razvoj prirodnih znanosti. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja imperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski revoluciji pa tudi SZ in nato Japonska. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v Italiji prevzel oblast fašizem in leta 1933 v Nemčiji nacizem. Po drugi svetovni vojni se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv ZDA, ustanovijo vojaški pakt NATO, vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški varšavski pakt in gospodarskem sporazumu SEV. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali neuvrščeno politiko.

[uredi] Seznam evropskih držav

1. Albanija
2. Andora
3. Avstrija
4. Belgija
5. Belorusija
6. Bolgarija
7. Bosna in Hercegovina
8. Ciper
9. Češka
10. Danska
11. Estonija
12. Finska
13. Francija
14. Grčija
15. Hrvaška
16. Irska
17. Islandija
18. Italija
19. Latvija
20. Lihtenštajn
21. Litva
22. Luksemburg
23. Madžarska
24. Makedonija
25. Malta
26. Moldavija
27. Monako
28. Nemčija
29. Nizozemska
30. Norveška
31. Poljska
32. Portugalska
33. Romunija
34. Rusija
35. San Marino
36. Slovaška
37. Slovenija
38. Srbija, Črna Gora
39. Španija
40. Švedska
41. Švica
42. Turčija
43. Ukrajina
44. Vatikan
45. Združeno kraljestvo

[uredi] Geografija

Glej glavni članek Geografija Evrope

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površino (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. Otoki in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent, Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.

[uredi] Delitev Evrope

Evropo lahko razdelimo na podlagi:

• narodne sestave
• političnih razmerij
• gospodarskega razvoja
• lege

Glede na lego držav Evropo delimo na:

• Države Južne Evrope so: Italija, Vatikan, San Marino, Monaco, Andora, Španija, Portugalska, Grčija in Malta.
• Države Jugovzhodne Evrope so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija in Makedonija.
• Države Srednje Evrope so: Nemčija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Slovenija.
• Države Zahodne Evrope so: Francija, Belgija, Luksembrurg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
• Države Severne Evrope so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
• Države Vzhodne Evrope so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

[uredi] Podnebje Evrope

Večina Evrope leži v severnem zmerno toplem pasu. Le skrajni južni deli segajo v subtropski pas, skrajni severni deli pa segaja v subpolarni in polarni pas. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to Atlantski ocean, kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša Severno atlantski tok, blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - oceansko podnebje. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe celinskega podnebja.

[uredi] Zunanje povezave

p • p • u Celine sveta

Afrika-Evrazija Amerika Evrazija Oceanija Afrika Antarktika Azija Avstralija Evropa S. Amerika J. Amerika Geološke nadceline Gondvana · Lavrazija · Pangeja · Panocija · Proto-Gondvana · Proto-Lavrazija · Rodinija · Kolumbija · Kenorlandija · Ur · Vaalbara Zgodovinske celine Arktika · Aziamerika · Atlantika · Avalonija · Baltika · Kongovski kraton · Evramerika · Kalahari · Kazahstanija · Lavrencija · Sibirija · Južna Kitajska · Ur Potopljene celine Kerguelenska planota · Zelandija Mitološke in umišljene celine Atlantida · Lemurija · Mu · Terra Australis

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.