Trdnjava Revelin, Dubrovnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trdnjava Revelin, vzhodna obrambna trdnjava mesta Dubrovnik.
V času največje turške nevarnosti, ko so le ti leta 1462 zavzeli Bosno, so na vzhodni strani mesta sezidali trdnjavo Revelin. Zamišljena je kot samostojno stojča utrdba, ki naj bi dodatno varovala kopenski dostop k vratom s Ploč. Samo ime trdnjave prihaja od besede rivelino , kar v utrdbenem gradbeništvu pomeni vrsto utrdbe zgrajene nasproti mestnim vratom, da bi se te lahko čimbolj zavarovale pred sovražnimi napadi.
Gradnja, ki jo je vodil Antonio Ferramolin, se je pričela 1538 in je trajala 11 let. V času gradnje trdnjave so prekinili vse druge gradnje, tako da bi ta objekt lahko čimprej dokončali. Trdnjava Revelin je postala najmočnejša mestna utrdba. Ta trdnjava nepravilnega štirikotnega tlorisa se z eno stranjo spušča proti morju, medtem ko je z ostalih treh strani zavarovana z globokim jarkom. Z mostom se preko obrambnega jarka naslanja na vhod v mesto pri Vratih s Ploč. Gradbena dela so bila opravljena zelo kvalittno, tako da rušilni potres leta 1667 trdnjave ni prizadel. V Revelinu, ki je služil tudi kot upravno središče, so bile seje mestnih svetov,tja so bili prenešeni državna zakladnica, zakladnica katedrale, pa tudi vsi ostali pomembni mestni zakladi.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
