Most
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Móst je gradbeniška struktura, ki omogoča prehod reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice. Oblika in izvedba mostu sta odvisni od njegove razpetine, višine, vrste podlage in obremenitve, ki jo mora prenašati. Gredni most sestavlja dolga traverza, ki je na obeh straneh položena na podlago (npr. pobočje soteske) in nanjo pritiska s svojo težo. Konzolni most je podprt samo na eni strani, na drugi pa se samo prislanja ob podlago ali drugi, podaljšani del mostu. Ločni most je oblikovan kot obok, ki ima zaradi svoje oblike veliko nosilnost ob razmeroma majhni porabi materiala. Silo, ki jo prenaša, prenese na pobočje soteske. Navadno je iz armiranega betona, starejši pa so bili iz kamna. Viseči most se uporablja pri velikih vzpetinah, navadno nad morskimi ožinami. Med nosilnimi stebri (piloni) in sidrišči na bregovih teče glavni jekleni kabel (pasnica). Nanjo je z verigami ali jeklenimi kabli obešena ravna plošča, po njej pa teče cesta ali železniška proga.
Pri mostu z diagonalnimi kabli tečejo jeklene žice od vrha nosilnega stebrado cestišča. Nekateri mostovi so prenizki, da bi pod njimi lahko nemoteno plule ladje. Plovbo omogočajo premični deli, ki se pri dvižnem mostu dvignejo, pri vrtljivem mostu pa zasukajo pravokotno na svojo običajno lego. V posebnih primerih (npr. ob naravnih nesrečah) postavijo zasilni pontonski most. Tega sestavlja vrsta plavajočih nosilcev, čez katere položijo plošče.
Most označuje tudi stvar, ki povezuje dve različni strani nasploh.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
