Ultrazvok
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Últrazvók je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz. Pri nekaterih živalih – med njimi so psi, delfini in netopirji – je zgornja meja slišnega območja višja kot pri človeškem ušesu, zato lahko slišijo tudi ultrazvok.
Ultrazvok izrabljajo v industrijske in medicinske namene. Diagnostični ultrazvok je neinvazivna medicinska tehnika, s katero lahko dobimo vpogled v notranjost mehkih tkiv; pogosto se uporablja za preglede ploda med nosečnostjo. Diagnostični ultrazvočni aparati navadno delujejo s frekvencami 2-13 MHz. Močnejši ultrazvočni viri se uporabljajo za lokalno gretje bioloških tkiv za fizikalno terapijo in eksperimentalno za zdravljenje raka. Usmerjeno ultrazvočno valovanje lahko uporabimo za razbijanje ledvičnih kamnov ali za zdravljenje kataraktov.
Ultrazvok s frekvencami 20-40 kHz se uporablja tudi za čiščenje nakita, leč in drugih optičnih delov, ur, zobozdravniškega in kirurškega pribora ter raznih industrijskih sestavnih delov. Čistilniki delujejo na načelu energije, ki se sprosti ob sesedanju milijonov majhnih kavitacij, do katerih pride v tekočini.
V posebnih okoliščinah lahko ultrazvok privede do nenavadnih pojavov, kot je sonoluminiscenca.
[uredi] Izvori ultrazvoka
- Galtonova piščal
- Hartmannov generator
- ultrazvočna sirena
- magnetostrikcijski ultrazvočni pretvornik
- piezoelektrični ultrazvočni pretvornik
