Umetnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom.

Umetnost je po navadi opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetniških del človek po navadi izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.

Človek, ki se ukvarja z umetnostjo, je umetnik.

UMETNOST Narava ustvarja naravno lepe stvari:sončni zahod,morje,jezero,gore… Človek pa ustvarja umetne stvari. Z besedo umetnost danes razumemo vse tiste dejavnosti,kateri namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo.Umetnost pogosto nima praktičnih ciljev. Vsekakor pa le namenjena duhovnemu uživanju, dojemanju in osebnemu uživanju. Je zvesta spremljevalka človeka na vseh stopnjah njegovega kulturnega razvoja. To nam dokazuje kulturna zgodovina, ki nam potrjuje obstoj umetnosti že v prvih zgodovinskih zaznamkih človekove kulture.Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote,vendar teh dveh pojmov ne smemo enačiti.Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti,ni pa nujno,saj marsikatera umetniška ustvaritev na pogled ni lepa. Umetnost 20. stoletja je kot zrcalo dogodkov in človekove usode, v njih razkriva temne plati življenja, ki niso izpovedane z lepimi slikami ali kipi. Določanje kaj je lepo in kaj ne, je odvisno od družbenih in zgodovinskih okoliščin. Umetnost se obrača k sedanjosti in izraža odnos do svojega časa. Umetnost se obrača tudi v preteklost in uporablja zgodovinske ideje. Umetnost se obrača tudi v prihodnost in razmišlja o človekovi usodi v času, ki šele prihaja. Občutljivost umetnikov je razlog za tolikokrat potrjeno ugotovitev, da se v umetnosti preroško razkazuje prihodnost.

PODROČJA LIKOVNE UMETNOSTI

risba
slikarstvo
kiparstvo
arhitektura
umetnostna grafika
fotografija
pisava
grafično oblikovanje
modno oblikovanje

ZGODOVINSKA OBDOBJA V LIKOVNI UMETNOSTI

[[Zgodnja stara kamena doba]] ali paleolitik.Jamske slike potrjujejo,da gre že pri teh prvih podobah za izraz čaščenja, ne pa le upodabljanje lovskih prizorov.

[[Srednja kamena doba]] ali [[mezolitik]].V Španiji in severni Afriki najdejo stenske slike,ki se razlikujejo od prejšnjih predvsem po tem da je malo lovsko družino zamenjalo organizirano moško pleme.Tedanja umetnost prikazuje divje lokostrelske spopade in množične usmrtitve ujetnikov.

[[mlajša kamena doba]] ali [[neolitik]].To je čas nastanka prvotnega stavbarstva in prvih stalnih naselij in mest. Najslavnejši iz tega časa so megalisti (velikoskalni) skupinski grobovi.V tem obdobju je človek odkril pletarstvo,lončarstvo in tkalstvo.Odsev kulta plodovitosti je najti v trebušastih posodah ženskih oblik.

[[Stari Egipt]].Egiptovska umetnost je služila čaščenju faraonskih rodbin.Ker so bili vladarji ob enem bogovi večnosti, je moralo tudi njihovo posmrtno bivališče.To idejo izražajo egiptovske piramide in druge monumentalne zgradbe.Njihovi kipi so v bistvu uradni portreti.Slikarji so človeka narisali tako da so oko prikazali od spredaj glavo v profilu ramena od spredaj,noge od strani.Pri tem je zanimivo da so pri obračanju uporabili kot 90°.Perspektive niso poznali.

[[Antična Grčija]].Prva povsem humanistična (obrnjena k človeku) umetnost je bila grška.Tudi božanske in verske vsebine je obravnavala kot človeške. Zelo pomembno je bilo proučevanje in določanje idealnih proporcev-razmerij in sorazmerij figur in arhetikturnih elementov.Z umetnostjo so se ukvarjali mnogi grški filozofi.
[[Poliklet]]-napisal je razpravo Kanon,ki govori o idealiziranih razmerjih človeškega telesa.
[[Pitagora]]-skladnost v arhitekturi.
[[Aristotel]]-zagovarjal je tezo,da umetnost dopolnjuje tisto,kar je v naravi ostalo nepopolno.

[[Rim]].Grčijo so osvajali Rimljani, bodoči gospodarji Sredozemlja. Rimljani sami, kot kaže niso imeli posebnega daru za umetnost in so jo skoraj »uvažali«. Ko so se zaradi pomena umetnosti kot videnega izražanja svojega življenja in idej so se obrnili na grške arhitekte in kiparje. Z njihovo pomočjo in s svojim smislom za gradbeništvom, so razvili bogato stavbarstvo.

Zgodnje krščanstvo.S krščanstvom je umetnost sprejela humanistično idejo o Bogu, ki se je učlovečil. Nastala je bogata krščanska ikonografija (veda, ki opisuje prepoznavne znake upodobljenih dogodkov in oseb). Z razpadom rimskega imperija na Vzhodni in Zahodni del, se je začel tudi razcep krščanstva.