Verdun, Meuse
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Verdun |
|
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 05° 23' 01" E |
Zemljepisna širina: | 49° 09' 37" N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Lorena |
Departma: | Meuse (podprefektura) |
Okrožje: | Verdun |
Interkomunaliteta: | Skupnost občin Verdun |
Župan: | Arsène Lux (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 194 m–330 m (povpr. 240 m) |
Površina kopnega:¹ | 31,03 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
19,624 |
- gostota: (1999) | 633/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 55545/ 55100: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je kraj in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni in departmaju Meuse, administrativno središče okrožja Verdun. Leta 1999 je kraj imel 19.624 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Meuse. S skoraj 20.000 prebivalci je največji kraj v departmaju.
[uredi] Zgodovina
Verdun (antični Verodunum) so po imenu sodeč ustanovili Kelti (dunum - oppidum). Od 4. stoletja dalje je bil z manjšimi prekinitvami sedež škofije. Leta 843 je bil v njem podpisan sporazum, s katerim je bilo Frankovsko cesarstvo razdeljeno na tri dele. Verdun je pripadel Lotaringiji, kasnejšemu Svetorimskemu cesarstvu, ko mu je bil dodeljen tudi status svobodnega cesarskega mesta. Verdunska škofija je skupaj s škofijami v Toulu in Metzu oblikovala provinco Treh škofij, katera je v letu 1552 postala del Francije, priznana z Vestfalskim mirovnim sporazumom 1648. Za časa Ludvika XIV. je bila v njem pod nadzorstvom Vaubana zgrajena trdnjava.
Verdun je bil med prvo svetovno vojno prizorišče hudih bojev med Francijo in Nemčijo, ki so zahtevali ogromno število žrtev na obeh straneh.
[uredi] Znamenitosti
- Katedrala Notre-Dame iz leta 990,
- La tour Chaussée,
- Le musée de la Princerie (arheologija, srednjeveške skulpture, fajanse),
- v spomin na bitko:
- podzemeljska utrdba,
- svetovno središče miru,
- spomenik zmage,
- trdnjavi Vaux in Douamont,
- kostnica Douamont
- Verdunski spomenik Le mémorial de Verdun et le village de Fleury (v spomin na razrušeno vas Fleury-devant-Douamont, vojake in civilno prebivalstvo.
[uredi] Pobratena mesta
Verdun ni pobraten z nobenim drugim krajem; sklep o tem je bil sprejet v občinskem svetu že naslednji dan po koncu prve svetovne vojne, da se ne bi ustvarilo diskriminacije proti številnim mestom, potencialnim kandidatom za status pobratenega mesta.
[uredi] Zunanje povezave
- Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.