Frankovsko cesarstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zgodovina Nemčije
Antika
Germanska plemena
Preseljevanje ljudstev
Frankovsko cesarstvo
Srednjeveška Nemčija
Sveto rimsko cesarstvo
Nemška vzhodna kolonizacija
Nastanek naroda
Renska konfederacija
Nemška zveza
Severnonemška konfederacija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo
Nemčija med prvo svetovno vojno
Weimarska republika
Weimarska republika
Tretji rajh
Tretji rajh
Nemčija med drugo svetovno vojno
Razdvojena in združena
Po 1945
Vzhodna Nemčija
Zahodna Nemčija
Združitev Nemčije
Današnja Nemčija
Moderna Nemčija
Po temah
Vojaška zgodovina Nemčije
Kronologija
Zgodovina nemščine
uredi

Frankovsko cesarstvo je nastalo na tleh zahodnorimskega cesarstva (današnja Francija, Švica, Beneluks, in zahodna Nemčija). Leta 498 se merovinški kralj Klodvik I. dá krstiti in si pridobi naklonjenost katoliških zahodnih Gotov. Največjo moč doseže država v 8. stoletju v času Karla Velikega iz rodbine Karolingov. Na božič leta 800 ga papež Leon III. v Rimu okrona za cesarja. Ostali evropski vladarji ga priznavajo za prvega rimskega cesarja po Romulu Avgustulu; ob njegovi smri leta 814 »renovatio Romani imperii« (lat. obnovljen Rimski imperij) s središčem v Aachnu obsega današnjo Francijo, Beneluks, Nemčijo, Češko, Moravsko, večino Apeninskega polotoka, Korziko, Pireneje, Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko.

Karla nasledi Ludvik Pobožni, ki leta 817 razglasi zakon o delitvi države »Ordinatio Imperii«. Leta 840 umre, 843. pa si cesarstvo po Verdunski pogodbi razdelijo sinovi:

• Karel Plešasti, ki dobi zahodni del;
• Lotar I., ki svoje zamisli o državni enotnosti ni mogel uveljaviti dobi srednji del;
• Ludvik Nemški dobi vzhodni del.

Četrti sin, Pipin I. še pred delitvijo, leta 838 umre.

Verdunska pogodba je dala temelj za kasnejši evropski razvoj, iz zahodnega dela nastane romanska Francija, iz vzhodnega pa germanska Nemčija.