Vodna postelja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vodna postelja je postelja, ki ima ležišče napolnjeno z vodo, imenovano vodno jedro. Temperatura vode v vodnem jedru se giblje med 26 in 36 °C.
Vsebina |
[uredi] Zgradba
Prvotno so imele vodne postelje trdi okvir, v katerem je bilo eno vodno jedro, zato je bilo moč čutiti tresljaje oziroma valovanje ob premikanju na postelji. Kasnejše generacije vodnih postelj imajo dve ločeni vodni jedri, varnostni bazen ter penasto oziroma mehko ogrodje. Vsako vodno jedro ima tudi grelec ter termostat, s katerim je mogoče uravnavati temperaturo.
Vodna postelja je težka od 500 – 600 kg. Ima posebej narejen podstavek, ki omogoča enakomerno razporeditev teže.
[uredi] Zgodovina
Dr. William Hooper iz Portsmoutha je patentiral vodno posteljo leta 1883. Prvotno se je vodna postelja uporabljala v zdravstvene namene. Zaradi nezmožnosti zadrževanja vode in nadzora nad temperaturo je njegov izum doživel neuspeh.
Vodne postelje je posodobil Charles Hall leta 1968 in odpravil pomankljivosti Hooperjeve vodne postelje.
[uredi] Prednosti
- spimo veliko trdneje, zato se tudi prej spočijemo
- dolga življenska doba-preko 25 let
- je modularno zgrajena, zato se sestavni deli enostavno menjujejo
- trdoto si vsakdo nastavi s količino vode
- postelja se popolnoma prilega telesu
- ker se ponoči potimo je naša postelja zjutraj vlažna. klasično ležišče se suši s pomočjo kroženja zraka, medtem ko je vodna postelja ogrevana in zaradi tega tudi vedno suha
- s tem ko je postelja ogrevana in posledično suha, zmanjšamo možnosti za razvoj pršic
- primerna je za astmatike, alergike, za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico ter za vse tiste, ki radi spijo na udobni postelji
[uredi] Slabosti
- potrebno je vsakoletno dodajanje sredstva za vzdrževanje
- selitev je precej bolj zahtevna, kot pri klasičnih ležiščih
- cena je običajno višja od konvencionalnih ležišč
[uredi] Zunanje povezave
- British Water Bed Association (v angleščini)
- Bad Fads Museum
