Wikipedija:Wikiprojekt taksonomija/Osnutek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Najprej, pomembna opomba:
Tu gre le za predloge, ki naj vam pomagajo in jim ni treba nujno slediti. Če pa ne veste, kaj bi napisali ali kje bi začeli, vam bodo naslednje smernice morda v pomoč. Predvsem pa si želimo, da bi pisali članke!
Vsebina |
[uredi] Povzetek
Ta wikiprojekt je namenjen predvsem predstavitvi taksonomije in razmerja med živimi organizmi, kot tudi njihovimi izumrlimi sorodniki, v strukturi drevesa. Je osnova, na katerem se bodo morda razvili posamezni, na posamezne skupine živih organizmov usmerjeni projekti.Ker na svetu živi več milijonov vrst, ne bodo vključene vse, želimo pa jih vključiti, kolikor nam podatki, čas in zanimanje dopuščajo.
[uredi] Naslovi člankov in domača imena
Domače ime uporabimo, kadar je splošno sprejeto (npr. ptiči) ali kadar je dobro poznano in zadosti specifično. Sicer uporabimo znanstvena imena.
Pri uporabi domačih imen veljajo naslednje smernice:
- imena vrst in rodov naj bodo v ednini, imena vseh višjih taksonomskih enot naj bodo v množini
Pri uporabi znanstvenih imen veljajo naslednje smernice:
- imena rodov pišemo ležeče in z veliko začetnico — Homo, Rosa, Saccharomyces.
- Vrstne pridevnike pišemo ležeče in za imenom ali okrajšavo imena rodu — Homo sapiens ali H. sapiens, nikoli pa samo sapiens, saj taki označevalci niso nujno specifični. Vedno jih pišemo z malo začetnico.
- Imena višjih taksonomskih skupin pišemo z veliko začetnico, vendar pa neležeče — Hominidae, Mammalia, Animalia.
Kadar posamezna skupina vsebuje samo eno podskupino, naj bosta obe obravnavani v istem članku. Če domače ime ne obstaja, naj bo naslov članka najpogosteje uporabljano znanstveno ime. Kadar se vsa uporabljajo približno enako pogosto, naj bo naslov znanstveno ime najnižjega ranga. Za rod, ki vsebuje eno samo vrsto, pa naj se uporablja ime rodu, saj je del dvočlenskega imena — red Amphionidacea, ki ima eno samo vrsto Amphionides reynaudii, naj bo obravnavan pod naslovom Amphionides.
Vse vrste ne potrebujejo samostojnega članka. Tu je najpreprosteje in verjetno najbolje biti brez pravil: če imate čas in energijo, da opišete katero izmed skrajno obskurnih podvrst, za katero večina ljudi verjetno ni nikdar niti slišala, jo opišite! V splošnem pa je najbolje, kadar koli je verjetno, da besedila ne bo več kot za kratko, neželeno škrbino, posamezne vrste združiti v en sam članek. Tega lahko, če zadosti zdraste, pozneje vedno razdelite.
Praktično je ustvarjati članke v »padajočem« vrstnem redu. To pomeni, da začnemo s članki o družinah, nato sledijo rodovi in vrste. Kadar ugotovite, da podatkov ni zadosti ali kjer gre za resnično majhno družino ali rod, pustite podatke o vrsti kar v članku o družini ali rodu.
[uredi] Taksonomke
 |
||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Kit grbavec
|
||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Mysticeti (vosati kiti) |
Celotni vodnik za taksonomke je na razpolago na strani Uporaba taksonomskih predlog.
Podrobni taksonomski podatki, vključno z razlago o določitvi taksonov in njihovim razlikovanjem med različnimi sistemi, spadajo v telo članka. Kjer je mogoče, pa naj bo v članku tudi taksonomka - standardna preglednica za lažjo navigacijo med sorodnimi skupinami in hitro razpoznavo obravnavanega organizma. Značilna taksonomka je prikazana na desni (spada na vrh strani Kiti).
Taksonomka ima tri glavne razdelke:
- naslov z imenom skupine, ki mu včasih sledi ponazoritvena slika
- razpredelnico z uvrstitvijo skupine v tipičnem klasifikacijskem sistemu
- dno z različno vsebino; lahko gre za dvočlensko ime taksona ali pa seznam nižjih skupin obravnavanega taksona
Pogosto so dodani še drugi elementi, ki pa niso (nujno) standardizirani:
- življenjsko območje (glej npr. orka)
- sopomenke (evropski jastog)
- klasifikacije organizacij vzrediteljev (dingo)
Položaj: taksonomka v splošnem spada v zgornji desni kot, razen kadar je bil na pogovorni strani članka sprejet drugačen dogovor - npr. kadar glavni predmet članka ni v taksonomki predstavljena biološka skupina.
Pri kultivarjih — gojenih varietetah rastlin — uporabi namesto taksonomke {{Infopolje Kultivar}}, kot je to opisano na podstrani infopolje kultivar.
Taksonomk tudi ne uporabljajte za pasme živali. Namesto tega uporabite druge ustrezne predloge; povzamete jih lahko npr. iz angleške Wikipedije (Dog breeds ali Horse breeds).
[uredi] Kategorije
Glavne skupine naj imajo svoje lastne kategorije. Kjer je le mogoče, naj bodo poimenovane v množini. Vanje na splošno spadajo le članki o glavnih podskupinah, bolj specifični članki pa v ustrezne podkategorije. Kjer pa je v samostojnih člankih opisanih le nekaj člankov skupine, gredo lahko neposredno v glavno kategorijo. Pri razdeljevanju kategorij bodite pragmatični, prizadevajte pa si za velikost od 10 do 50 člankov.
Vedite, da lahko kategorije poleg taksonov vsebujejo tudi neformalne skupine. Tako lahko npr. kategorija prvaki vključuje članek ali podkategorijo opice, čeprav opic ne obravnavamo kot formalno skupino. Vključujejo lahko tudi nekatere druge članke, ki se nanašajo specifično na člane skupine, četudi ne gre za članke o njih.
[uredi] Taksonomski viri
Taksonomija številnih skupin se neprestano spreminja, zato ni vedno mogoče najti ene same ustrezne klasifikacije. Če bi se pretvarjali, da je to mogoče, bi bilo lahko zelo škodljivo. Najbolje je poskusiti ugotoviti, kakšen je trenuten konsenz in, kjer obstaja, o drugačnih sistemih pripisati opombe. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi viri:
[uredi] Splošna taksonomija
- (v angleščini)
- Podatkovna zbirka NCBI - poskuša združiti filogenetsko in taksonomsko znanje iz različnih virov.
- Projekt Tree Of Life - filogenija, vendar brez rangov - zaradi pomanjkanja posodobitev postaja čedalje bolj zastarel.
- Mikkojev filogenetski arhiv
- BIOSIS - indeks imen organizmov
- Systema naturae - navadno ponudi več različnih možnosti razdelitve skupin, kar je včasih težko razumljivo, lahko pa tudi zelo uporabno.
- www.itis.usda.gov - avtomatizirana referenčna podatkovna zbirka znanstvenih (in angleških domačih) imen za vrste v delovni hierarhiji. ITIS si skupaj s Species 2000 prizadeva izdelati katalog življenja.
- Species 2000 - seznam specifičnih taksonomskih (trenutno veljavnih) podatkovnih zbirk, pokriva sodobne in fosilne organizme.
- (v slovenščini)
- Društvo študentov biologije - poleg filogenije vključuje tudi vire z različnih drugih področij, ki spadajo v okvir študija biologije
[uredi] Živali
- (v angleščini)
- FishBase - ogromna podatkovna zbirka z osnovnimi podatki za več tisoč vrst rib.
- Animal Diversity Web univerze v Michiganu - zelo informativno
- Avibase - podatkovna zbirka z vsemi vrstami ptičev na svetu
- CephBase - zelo uporabni podatki o klasifikaciji glavonožcev. Dovoljena uporaba slik (glej npr. en:image:Orangeback_Squid.JPG)
- Mammal Species of the World - spletna izdaja enega vodilnih del taksonomije sesalcev.
- Mesozoic mammals - številni podatki o sesalcih in njihovih sorodnikih v mezozoiku.
- Fauna Europaea - podatkovna zbirka vseh evropskih kopenskih in sladkovodnih živali.
- (v slovenščini)
- Pregled sistema nevretenčarjev - po skripti za predmet sistematika nevretenčarjev izdelal Uroš Žibrat.
[uredi] Rastline
- (v angleščini)
- Skupina za filogenijo kritosemenk (APG, 2003). Posodobitev klasifikacije Skupine za filogenijo kritosemenk za redove in družine cvetnic: APG II. Botanical Journal of the Linnean Society, 141, 399-436. na razpolago tudi na: Blackwell-Synergy.com. Verjetno zanesljiv vir za cvetnice na ravni družin in višje, pri nekaterih skupinah pa je že zastarel. Za novejše podatke na osnovi raziskav od 2003 glej naslednji vir.
- Angiosperm Phylogeny Website: obsega tudi najnovejše taksonomske raziskave; se neprestano posodablja.
- Sprejeta imena in sopomenke za taksone iz knjige 24 dela Flora of North America (Poaceae in sorodniki)
- Podatkovna zbirka TROPICOS - omogoča iskanje po vrsti in marsikje poda tudi sprejeto klasifikacijo in stopnjo, do katere je sprejeta. Navedeni so tudi avtorji, sopomenke in enakopisnice. Nedokončano.
- Vascular Plant Families - sistematski in abecedni seznam družin necvetočih in cvetočih rastlin s sistemom Cronquist in filogenetskim sistemom Judd et al. (2002) (t.j. APG)
- L. Watson and M.J. Dallwitz (od 1992 naprej). Družine cvetnic: opisi, slike, razpoznava, pridobivanje podatkov. http://delta-intkey.com - edinstven vir, posodobljen do okrog 1998 (predvsem so zastareli seznami rodov) - vključuje klasifikacije Cronquist; Dahlgren; Dahlgren, Clifford and Yeo; in APG (t.j. APG I, 1998)
- Gymnosperm Database - zelo dobro pokriva golosemenke
- (v slovenščini)
- Register flore Slovenije - elektronski register flore Slovenije z več kot 3000 fotografijami rastlinskih vrst (žal avtorsko zavarovanimi ;)
- Pregled rastlinskega sistema, avtor prof. dr. Tone Wraber
- Sistem od alg do golosemenk, po predavanjih prof. de. Nejca Jogana
[uredi] Glive
- (v angleščini)
- Index Fungorum - podatkovna zbirka imen vrst, rodov in višjih taksonov gliv z vsemi zgodovinskimi sopomenkami
- Glej tudi ITIS
- (v slovenščini)
- Mikologija - uvod v mikologijo. Gobarsko društvo Lisička Maribor.
[uredi] Protisti in prokarionti
- (v angleščini)
- uBio classification - precej globoka in sodobna klasifikacija, na splošno ima standardno obliko
- BIOS - podatkovna zbirka imen bakterij, arhej in cianobakterij, z bibliografijo.
- List of Bacterial names with Standing in Nomenclature - seznam vseh uradno odobrenih imen bakterij.
- AlgaeBase - podatkovna zbirka vrst alg; zelo obsežna, a nepopolna
[uredi] Ostali viri
- Slike
- Stock.xchng - tisoči slik (npr. v kategoriji 'živali' prek 9000, v kategoriji 'rastline' prek 7600), večinoma prosta uporaba ({{PD}}); številne so nepoimenovane, vendar dober vir za tiste, ki so jih znajo razpoznati
[uredi] Sodelavci
- Miha - Predvsem dodajanje slik in taksonomskih polj ter slogovno urejanje člankov
- Eleassar - vpisan 11. maja. Predvsem dodajanje slik in vzdrževanje taksonomskih polj. Občasno kak članek.
- Pinky
[uredi] Izbrani članki
Občestvo Wikipedije je nekatere članke v okviru tega wikiprojekta zaradi njihove odličnosti označilo kot izbrane članke. Ti so lahko dober zgled pri pisanju:
[uredi] Seznam opravil
- Na pogovorno stran članka, ki mu manjkajo taksonomski podatki, dodajte oznako {{brez taksonomke}}.
[uredi] Članki za obravnavo
Tu navedite članke, ki jih je treba poglobljeno obravnavati.
