Znanstvena klasifikacija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Glej razpravo na pogovorni strani. |
Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih. Imenujemo jo lahko tudi znanstvena taksonomija, pri čemer pa jo je treba ločevati od ljudske taksonomije, ki nima znanstvene osnove. Sodobna klasifikacija temelji na delu Linneja, ki je vrste razvrščal po skupnih telesnih značilnostih. Te skupine so bile z namenom večje skladnosti z darvinističnim načelom skupni skupnega prednika pozneje še večkrat popravljene. Danes popravki temeljijo predvsem na molekularni sistematiki, ki kot podatke uporablja zaporedja DNA. Znanstvena klasifikacija spada v okvir taksonomije oziroma biološke sistematike.
Vsebina |
[uredi] Prvi sistemi
Najstarejši znani sistem razvrščanja živih bitij si je zamislil grški filozof Aristotel, ki je vsa živa bitja razvrstil kot živali ali kot rastline. Živali je nadalje razvrstil glede na način premikanja (po kopnem, zraku ali po vodi).
Aristotelovo delo je leta 1172 v skrajšani obliki prevedel v arabščino seviljski sodnik (kadi) Ibn Rušd (Averroes). Njegov izvirni komentar se je izgubil, preživel pa je njegov prevod v latinščino, ki ga je pripravil Michael Scot.
K napredku je pomembno prispeval tudi švicarski profesor Conrad von Gesner (1516–1565). Gesnerjevo delo je kritičen pregled znanja o življenju iz tistega časa.
Z raziskovanjem Amerike so se v Evropi pojavili opisi in primerki številnih novih vrst živali. V poznem 16. stoletju in v začetku 17. stoletja se je začelo natančno preučevanje živali, ki je bilo sprva usmerjeno k poznanim vrstami, pozneje pa se je dovolj razširilo, da je omogočilo postavitev anatomskih temeljev za klasifikacijo. Napredek pri uporabi tega znanja za razvrščanje živih bitij veliko dolguje medicinskim anatomom, kot so Fabricius (1537–1619), Petrus Severinus (1580–1656), William Harvey (1578–1657) in Edward Tyson (1649–1708). K razvoju klasifikacije so pomembno prispevali tudi entomologi in prvi mikroskopisti, npr. Marcello Malpighi (1628–1694), Jan Swammerdam (1637–1680) in Robert Hooke (1635–1702). Eden prvih abstraktnih mislecev, katerih delo ponazarja znanje o razmerjih med vrstami, in ki je prispeval k razvoju teorije o evoluciji, je tudi Lord Monboddo (1714-1799).
[uredi] Zgodnji metodiki
S koncem 15. stoletja so se številni pisci začeli ukvarjati s pojmom, ki so ga imenovali methodus oziroma metoda. Kot metodo so razumeli razumno razvrstitev mineralov, rastlin in živali. Izraz metodiki je kot oznako za pisce, ki jim je - v nasprotju z zbiralci, ki se ukvarjajo predvsem z opisom rastlin, njihova ureditev v rodove ipd. pa jih ne zanima - mar za načela razvrščanja prvi uporabil Carolus Linnaeus v svoji knjigi Bibliotheca Botanica. Pomembni zgodnji metodiki so bili italijanski filozof, zdravnik in botanik Andrea Caesalpino, angleški naravoslovec John Ray, nemški zdravnik in botanik Augustus Quirinus Rivinus ter francoski zdravnik, botanik in popotnik Joseph Pitton de Tournefort.
Prvo metodično razvrstitev rastlin je v svojem delu De plantis libri XVI predlagal Andrea Caesalpino (1519–1603). Na osnovi zgradbe debla in plodišč je rastline razdelil v petnajst »višjih rodov«.
K razvoju sodobne taksonomije je pomembno prispeval tudi angleški naravoslovec John Ray (1627–1705), ki je objavljal dela o rastlinah, živalih in naravni teologiji. Predvsem je pomembno njegovo delo o razvrščanju rastlin Historia Plantarum. Ray je zavrnil sistem dihotomne (dvovejne) delitve, po katerem so vrste razvrščali po vnaprej zamišljenem sistemu ali/ali, in ga nadomestil z razvrstitvijo na osnovi podobnosti in razlik, ki jih je ugotovil z opazovanjem.
Tako Caesalpino kot tudi Ray sta uporabljala tradicionalna imena rastlin, ki niso izražala taksonomskega položaja. Tako sta npr. jabolko in breskev obdržala svoje tradicionalno ime Malus in Malus Persica, četudi sta po Rayevi metodi spadala v različna »višja rodova«. Naslednji korak sta opravila Rivinus in Pitton de Tournefort, ki sta v taksonomski hierarhiji rod proglasila za posebno raven in uvedla poimenovanje rastlin po rodovih.
Augustus Quirinus Rivinus (1652–1723) je v svoji klasifikaciji rastlin po značilnostih cvetov uvedel kategorijo red, ki je ustrezala »višjim« rodovom Johna Raya in Andrea Caesalpina. Kot prvi je zavrgel dotedanjo delitev rastlin na zelišča in drevesa in vztrajal, da mora pravilna metoda delitve temeljiti samo na delih plodišča. Rivin je pri opredelitvi redov in rodov obširno uporabljal dihotomne ključe. Njegova metoda poimenovanja rastlinskih vrst je spominjala na metodo Josepha Pittona de Tourneforta. Imena vseh rastlin iz istega reda so se začela z isto besedo (rodovno ime). V rodovih z več kot eno vrsto je bila prva vrsta poimenovana samo z rodovnim imenom, druga in vse nadaljnje pa s kombinacijo rodovnega imena in določila (differentia specifica).
Joseph Pitton de Tournefort (1656–1708) je uvedel še naprednejšo hierarhijo razreda, oddelka, rodu in vrste. Kot prvi je dosledno uporabljal enolično sestavljena imena vrst, ki sta jih sestavljala rodovno ime in večbesedna razpoznavna fraza differentia specifica. V nasprotju z Rivinusom je differentiae uporabljal pri vseh vrstah politipskih rodov.
[uredi] Linnaeus
Dve leti po smrti Johna Raya se je rodil Carolus Linnaeus (1707–1778). Njegovo veliko delo Systema Naturae so za časa njegovega življenja ponatisnili kar dvanajstkrat (prva izdaja 1735). V tem delu je naravo razdelil v tri kraljestva: mineral, zel in žival. Linnaeus je uporabljal pet ravni: razred, red, rod, vrsta in različica.
Zavrgel je dolga opisna imena razredov in redov in dvobesedna rodovna imena (npr. Bursa pastoris), ki so jih uporabljali še njegovi neposredni predhodniki (Rivinus in Pitton de Tournefort), in jih nadomestil z enobesednimi imeni, rodove je opredelil s podrobnimi diagnozami in zmanjšal številne različice vrst v njih ter s tem botaniko rešil pred kaosom, ki so ga povzročili hortikulturniki.
Linnaeus je najbolj poznan po uvedbi metode, ki se pri znanstvenem poimenovanju vsake vrste uporablja še danes. Pred njim so se za to uporabljala dolga večbesedna imena (sestavljena iz rodovnega imena in differentia specifica), ker pa so podajala opis vrste, so se neprestano spreminjala. Linneus se je v svojem delu Philosophia Botanica (1751) kar se da potrudil, da bi čim bolj skrajšal in izboljšal sestavo imen, in je tako opustil nepotrebno dolgovezenje ter uvedel nove opisne izraze in jih izredno natančno opredelil. Linnaeus je začel vzporedni sistem poimenovanja vrst z nomina trivialia uporabljati v poznih 1740-ih. Nomen triviale, navadno ime, je bil eno- ali dvobeseden pridevek na robu strani ob večbesednem »znanstvenem« imenu. Edino pravilo, ki ga je Linnaeus uvedel zanj, je bilo, da mora biti kratek, v določenem rodu unikaten in da se ne sme spreminjati. Linnaeus je nomina trivialia dosledno uporabljal pri poimenovanju rastlinskih vrst v Species Plantarum (1. izdaja 1753) in pri poimenovanju živalskih vrst v 10. izdaji Systema Naturae (1758).
Z dosledno uporabo teh vrstnih pridevkov je Linnaeus nomenklaturo ločil od taksonomije. Četudi se je vzporedna uporaba nomina trivialia in večbesednih opisnih imen nadaljevala še v pozno osemnajsto stoletje, jo je uporaba krajših imen, sestavljenih iz rodovnega in navadnega imena vrste, postopno izpodrinila. S Pravili in zakoni nomenklature v devetnajstem stoletju je bila ta praksa prvič predpisana, obenem pa sta bili kot začetek botanične in zoološke nomenklature izbrani prva izdaja Species Plantarum in deseta izdaja Systema Naturae. Zs dogovor o poimenovanju vrst imenujemo dvočlensko poimenovanje.
Danes nomenklaturo predpisujejo Nomenklaturne kode. Te dovoljujejo delitev imen v ravní: glej raven (botanika) in raven (zoologija).
[uredi] Sodobni razvoj
Medtem ko je Linnaeus živa bitja klasificiral zaradi lažjega razpoznavanja, je danes splošno sprejeto, da mora klasifikacija izražati darvinistično načelo skupnega prednika.
V 1960-ih se je začela razvijati smer kladistične taksonomije (imenovane tudi kladistika ali kladizem), ki taksone ureja v evolucijsko drevo. Če takson vključuje vse potomce neke predniške oblike, ga imenujemo monofiletični, sicer pa parafiletični. Drugačne skupine so polifiletične.
V razvoju je tudi nov nomenklaturna koda PhyloCode, ki ne obravnava kladov, temveč taksone. Kakšno bo razmerje med tem in drugimi predpisi, še ni jasno.
Razmeroma nove skupine so tudi cesarstva. Sistem treh cesarstev je bil prvič predlagan leta 1990, vendar se je uveljavil šele pozneje. Danes ga sprejema večina biologov, pomembna manjšina pa uporablja metodo petih kraljestev. Pomembna značilnost metode treh cesarstev je ločitev arhej (Archaea) in bakterij (Bacteria), ki so jih prej združevali v eno samo kraljestvo Bacteria (včasih Monera). Nekateri redki znanstveniki obravnavajo arheje kot šesto kraljestvo, metodo cesarstva pa zavračajo.
[uredi] Zgledi
Sledi običajna klasifikacija petih vrst: vinska mušica, ki je zelo pomembno vplivala na razvoj genetike (Drosophila melanogaster), človek (Homo sapiens), navadni grah, ki ga je pri svojih poskusih uporabil Gregor Mendel (Pisum sativum), rdeča mušnica (Amanita muscaria) in bakterija Escherichia coli. Osem glavnih ravni je zapisanih krepko, podane pa so tudi nekatere dodatne ravni.
| Raven | vinska mušica | človek | navadni grah | rdeča mušnica | E. coli |
|---|---|---|---|---|---|
| cesarstvo | Eukarya | Eukarya | Eukarya | Eukarya | Bacteria |
| kraljestvo | Animalia | Animalia | Plantae | Fungi | Bacteria |
| deblo | Arthropoda | Chordata | Magnoliophyta | Basidiomycota | Proteobacteria |
| poddeblo | Hexapoda | Vertebrata | Magnoliophytina | Hymenomycotina | |
| razred | Insecta | Mammalia | Magnoliopsida | Homobasidiomycetae | Proteobacteria |
| podrazred | Pterygota | Eutheria | Magnoliidae | Hymenomycetes | Gammaproteobacteria |
| red | Diptera | Primates | Fabales | Agaricales | Enterobacteriales |
| podred | Brachycera | Haplorrhini | Fabineae | Agaricineae | |
| družina | Drosophilidae | Hominidae | Fabaceae | Amanitaceae | Enterobacteriaceae |
| poddružina | Drosophilinae | Homininae | Faboideae | Amanitoideae | |
| rod | Drosophila | Homo | Pisum | Amanita | Escherichia |
| vrsta | D. melanogaster | H. sapiens | P. sativum | A. muscaria | E. coli |
Opombe:
- Višji in posebno vmesni taksoni se z odkrivanjem novih podatkov o razmerjih med živimi bitji pogosto spremenijo. Tako se ob bok tradicionalne klasifikacije primatov (razred Mammalia — podrazred Theria — infrarazred Eutheria — red Primates) postavljajo nove klasifikacije, kot npr. avtorjev McKenna in Bell (razred Mammalia — podrazred Theriformes — infrarazred Holotheria — red Primates). Za podrobno razlago glej članek klasifikacija sesalcev. Vzrok za razlike so predvsem majhno število ravni, ki so na razpolago, in veliko število razvejitev v fosilnih ostankih.
- Znotraj vrst je mogoče razpoznati še podrobnejše skupine. Živali tako lahko razvrščamo npr. še v podvrste (npr. Homo sapiens sapiens, sodobni človek) ali morfe (npr. Corvus corax varius morpha leucophaeus, krokar). Rastline lahko nadalje ravrščamo v podvrste (npr. Pisum sativum subsp. sativum, vrtni grah) ali varietete (npr. Pisum sativum var. macrocarpon, snežni grah), pri čemer dobijo kultivirane rastline ime kultivarja (npr. Pisum sativum var. macrocarpon 'Snowbird'). Bakterije lahko razvrščamo po sevu (npr. Escherichia coli O157:H7, t.j. sev, ki lahko povzroči zastrupitev s hrano).
[uredi] Končnice imen
Taksoni nad ravnijo rodu dobijo pogosto imena s standardno končnico na temelju tipskega rodu. Končnice, ki se pri tem uporabljajo, so odvisne od kraljestva, ponekod tudi od debla in razreda, in so podane spodaj.
| Raven | rastline | živali | glive | živali |
|---|---|---|---|---|
| deblo | -phyta | -mycota | ||
| poddeblo | -phytina | -mycotina | ||
| razred | -opsida | -phyceae | -mycetes | |
| podrazred | -idae | -phycidae | -mycetidae | |
| nadred | -anae | |||
| red | -ales | |||
| podred | -ineae | |||
| infrared | -aria | |||
| naddružina | -acea | -oidea | ||
| družina | -aceae | -idae | ||
| poddružina | -oideae | -inae | ||
| pleme/infradružina | -eae | -ini | ||
| podpleme | -inae | -ina | ||
Opombe:
- Botanična in mikološka imena na ravni družine in pod njo temeljijo na imenu rodu, včasih imenovanem tipski rod, in dobijo standardno končnico. Družina vrtnic Rosaceae se imenuje po rodu Rosa in ima standardno končnico za družine »-aceae«. Imena nad ravnijo družine se tvorijo iz imena družine ali pa so opisna (npr. Gymnospermae ali Fungi).
- Pri razvrščanju živali se standardne pripone uporabljajo samo za taksone do ravni naddružine (ICZN, člen 27.2).
- Višjih imen ni vedno mogoče oblikovati premočrtno na osnovi rodovnega imena. Tako ima npr. latinska beseda »homo« rodilniško obliko »hominis«, zato je rod »Homo« (človek) v družini Hominidae in ne »Homidae«.
[uredi] Avtoriteta (navedba avtorja)
Imenu vsakega taksona lahko sledi »avtoriteta« za ime, t.j., ime avtorja, ki je prvi objavil veljaven opis tega taksona. Ta imena so pogosto okrajšana. Za Linnaeus se splošno uporablja okrajšava »L.«, poleg tega v botaniki obstaja reguliran seznam standardnih končnic (glej seznam botanikov po okrajšavi avtorja). V drugih vejah biologije je sistem za pripis avtoritete nekoliko drugačen (glej navedba avtorja (botanika) in navedba avtorja (zoologija).
[uredi] Bibliografija
[uredi] Zgodovina
- Atran, S. Cognitive foundations of natural history: towards an anthropology of science. Cambridge: Cambridge Univ. Press. 1990. str. xii+360 ISBN 0521372933
- Larson, J. L. Reason and experience. The representation of Natural Order in the work of Carl von Linne. Berkeley: Univ. of California Press. 1971. str. VII+171
- Stafleau, F. A. Linnaeus and the Linnaeans. The spreading of their ideas in systematic botany, 1753-1789. Utrecht: Oosthoek. 1971. str. xvi+386
[uredi] Glej tudi
- dvočlensko poimenovanje
- tričlensko poimenovanje
- taksonomija
- Mednarodna koda botanične nomenklature
- Mednarodna koda zoološke nomenklature
- filogenetsko drevo
- klasifikacija virusov
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini
- The Tree of Life Web
- Mednarodna koda zoološke nomenklature (4. izdaja) 2000
- Mednarodna koda botanične nomenklature (St. Louis Code) 2000
- Phylocode
- Klasifikacija vseh živih bitij, s številnimi slikami
- Wikispecies: imenik vrst
- Za kladistični pristop h klasifikaciji živali: Classification of living things
- Za podrobnosti o zgodovini klasifikacije žuželk Nomina Circumscribentia Insectorum.
