Šuf
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šuf (arabsko جبل الشوف, Džebel aš-Šuf; večkrat zasledimo tudi francosko različico Chouf) je južni del gorske verige Libanon in se nahaja jugovzhodno od Bejruta.
V primerjavi s preostankom verige Libanon je Šuf nižji, najvišja točka je namreč Džebel Baruk z 1980 metri. Številni izviri in ugodne vremenske razmere omogočajo pridelavo oliv, jabolk in grozdja. V primerjavi s preostalim Libanonom se je Šuf izognil pretirani pozidavi in narava je kljub intenzivnemu kmetijstvu dokaj dobro ohranjena, velik je delež gozda, tudi po zaslugi pogozdovanja. Rezervat libanonskih ceder ob obronkih Baruka je danes najobsežnejše strnjeno rastišče teh dreves v državi.
V preteklosti je v Šufu cvetela predelava svile, kar je nekaterim rodbinam prineslo bogastvo in politično moč. Tako so si ravno tukajšnji emirji uspeli pridobiti avtonomijo v sklopu Otomanskega imperija in upravljali območje, ki je celo presegalo ozemlje današnjega Libanona.
Šuf je vseskozi veljal za eno oporišč libanonskih druzov, ki so se večkrat spopadli z maronitskimi sosedi, predvsem v letih 1848 in 1860, najhuje pa je bilo med libanonsko državljansko vojno v letih 1983 in 1984, ko je milica Valida Džumblata pobila in pregnala več tisoč maronitov ter požgala okoli 60 vasi. Po koncu vojne se je vrnil le manjši del maronitov in obnovil svoje vasi.
Danes so najpomembnejša naselja v regiji zgodovinska (iz časov emirjev) Beiteddine in Deir al-Qamar ter Mukhtara, kjer je Džumblatova rezidenca.
Šuf je tudi del upravnega guvernorata Libanon, ki poleg omenjenega gorovja obsega še obalni pas med Bejrutom in Sidonom z največjim mestom Damour.
