Arras
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Arras |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 02° 46' 51" E |
| Zemljepisna širina: | 50° 17' 23" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Nord-Pas-de-Calais |
| Departma: | Pas-de-Calais (prefektura) |
| Okrožje: | Arras |
| Kanton: | Arras - jug Arras - sever Arras - zahod |
| Interkomunaliteta: | Mestna skupnost Arras |
| Župan: | Jean-Marie Vanlerenberghe (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 52 m–99 m (povpr. 72 m) |
| Površina kopnega:¹ | 11,63 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
40,590 |
| - gostota: (1999) | 3,490/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 62041/ 62000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Arras (nizozemsko Atrecht) je kraj in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais. Leta 1999 je kraj imel 40.590 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v severni Franciji ob izlivu reke Crinchon v Scarpe.
[uredi] Zgodovina
Arras je bil v rimskem času naselbina keltskega plemena Atrebates, poznana kot Nemetacum Atrebatum. V začetku 6. stoletja ob ustanovitvi škofije Arras je bil za škofa s strani Reimskega nadškofa sv. Remigija postavljen sv. Vedast, učitelj merovinškega kralja Klodvika I. Po smrti sv. Vedulfa je bil sedež škofije prestavljen v Cambrai, v letu 1093 pa Arras ponovno postane sedež škofije. Leta 1025 je bil v njem držan koncil proti manihejcem, ki so zavračali cerkvene zakramente.
Kraj se nahaja v nekdanji zgodovinski pokrajini Artois. Več stoletij je bil na meji med Francijo in Nizozemskimi deželami, ob tem je večkrat prešel iz ene države v drugo, preden je v poznem 17. stoletju dokončno pripadel Franciji. V tem času je bila pod nadzorstvom Vaubana nadgrajena njegova fortifikacija. Kraj je bil ozko povezan s Flandrijo, postal je pomembno središče kmetovanja s sladkorno peso kot tudi cvetoče trgovsko središče.
6. januarja 1579 je bila v kraju s strani katoliških kneževin Južnih Nizozemsk ustanovljena Atrechtska zveza, ki je prisegla zvestobo španskemu kralju Filipu II.
Med prvo svetovno vojno je bil Arras zaradi bližine fronte (bitka za Arras) močno poškodovan. Med drugo svetovno vojno ga je okupirala Nemčija.
[uredi] Znamenitosti
Središče kraja je zaznamovano s tremi večjimi trgi Grande Place, Place des Héros in Petite Place. Ob njih se nahaja mestna hiša, zgrajena po prvi svetovni vojni v gotskem stilu in Katedrala sv. Vedasta (nekdanja opatijska cerkev) iz 19. stoletja. Prvotna katedrala, grajena v letih 1030-1396, je bila porušena med francosko revolucijo.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
