Francija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Francoska republika ali Francija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Francija je ustanovna članica Evropske unije.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Politična ureditev 3 Upravna delitev 4 Zemljepisne značilnosti 5 Glej tudi 6 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glejte tudi Zgodovina Francije

Meje današnje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja Galcev, ki so bili Kelti. Rimljani so v 1. stoletju pr. n. št. zavzeli Galijo in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik. Krščanstvo je prišlo v Galijo že v 2. in 3. stoletju n. št. V 4. stoletju so Germani, predvsem Franki, vdrli in naselili vzhodna območja Galije ob Renu. Iz tega tudi izhaja staro ime 'Francie'. Ime Francija pa izhaja iz fevdalnega posestva Kapetingov, francoskih kraljev, okoli Pariza, ki se imenuje Île-de-France.

Čeprav mnogi datirajo začetek francoske monarhije v 5. stoletje, se je samostojen obstoj države začel z delitvijo Frankovskega cesarstva Karla Velikega na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega dela je nastala Nemčija, iz zahodnega pa Francija.

Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta 987, ko je bil Hugo Capet, vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, začenši s kapetinško dinastijo, so vladali Franciji do leta 1792, ko je francoska revolucija uveljavila republiko z radikalnimi spremembami, ki so se začele leta 1789.

Napoléon Bonaparte je leta 1799 prišel na oblast v republiki in se proglasil za cesarja. Njegova vojska se je udeležila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti držav in ustanavljala nova kraljestva z Napoléonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoléonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike. Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo. Louis-Napoléona (Napoléon III.), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika).

Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujoče narodne države. Leta 1958 so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prejšnji parlamentarni režimi.

V zadnjih desetletjih sta se sprava in sodelovanje med Francijo in Nemčijo izkazali ključnega pomena za ekonomsko združitev Evrope tudi za uvedbo evra januarja 1999.

Danes je Francija v ospredju držav, ki želijo zagon uvedbe skupne evropske valute izkoristiti za nadgradnjo Evropske unije v bolj združen in sposoben evropski politični, obrambni in varnostni aparat.

Francija je ena izmed petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

[uredi] Politična ureditev

Glejte tudi Politična ureditev Francije

Ustava Pete republike je bila sprejeta na referendumu 28. septembra 1958. Ta ustava je izredno povečala avtoriteto izvršilne oblasti v primerjavi z zakonodajno oblastjo (parlamentom). Po ustavi je francoski predsednik izvoljen neposredno za 5-letni mandat (sprva 7 let). Posredovanje predsednika zagotavlja delovanje države. Predsednik imenuje premierja, predseduje vladi, je vrhovni poveljnik oboroženih sil in sklepa meddržavne pogodbe.

Narodna skupščina (Assemblée Nationale) je najvišje zakonodajno telo. Poslance volijo vsakih 5 let za 5-letni mandat. Skupščina lahko izglasuje razpustitev vlade. Senatorje volijo posredno, volijo lokalni funkcionarji (teh je 100-200 tisoč), za dobo 6 let. Polovica Senata je obnovljena vsaka 3 leta. Senat ima zelo omejeno moč; v primeru nesporazuma med Narodno skupščino in Senatom ima zadnjo besedo skupščina. Vlada ima močan vpliv na dnevni red parlamenta.

[uredi] Upravna delitev

Glejte tudi seznam francoskih departmajev, seznam francoskih regij

Francija se deli na 26 regij (fr.: région), ki se delijo na skupno 100 departmajev (fr.: département). Departmaji so oštevilčeni in te številke se uporabljajo na registrskih tablicah, poštnih številkah, ipd. 22 regij se nahaja v evropskem delu Francije, 4 regije in hkrati departmaji pa so čezmorska ozemlja.

[uredi] Zemljepisne značilnosti

Glejte tudi Zemljepisne značilnosti Francije

V Franciji najdemo zelo različno pokrajino, od obalnih ravnin na S in Z, kjer Francija meji na Severno morje in Atlantik, do gorovij na J (Pireneji) in JV (Alpe), kjer je tudi druga najvišja gora v Evropi, Mont Blanc (4810 m).

Vmes se nahajajo še drugi reliefi, kot na primer Centralni masiv (Massif Central), hribovje Vogezi (Vosges) ali velike doline velikih rek kot Loire, Rhone, Garonne in Sena.

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave