Astenosfera
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Astenosfêra (grško asthenos < a - ne + sthenos - močan, komponirana grščina slaboten) je področje Zemlje v pasu 100-200 km pod površjem, lahko pa sega celo do 400 km pod površje. To je plastični židki pas zgornjega dela plašča. Leži pod litosfero, ki sodeluje pri tektoniki plošč. Kljub vročini, jo tlak ohranja plastično, ima pa relativno majhno gostoto. Seizmični valovi, se upočasnijo ob prehodu, zaradi plastičnosti medija, prečkajo astenosfero relativno počasi, zato jo tudi imenujemo cona nizke hitrosti.
Pod relativno tankimi oceanskimi ploščami se približa dnu na skromnih par kilometrov.
Na zunanjem delu astenosfere mislimo, da plavajo tektonske plošče. Zaradi visokega tlaka in visokih temperatur, postane kamnina duktilna, tako da se deformacije in premiki merijo v cm/leto. Na ta način plovejo tektonske plošče, kot pri konvekcijskem toku, in pri tem žarčijo toploto notranjosti Zemlje. Nad astenosfero, zaradi velikih deformacij, se kamnina obnaša elastično, lahko poka, in tako nastajajo geološke prelomnice. Trdna litosfera »plava« oziroma se premika na počasnem toku astenosfere, pri tem pa povzroča premike skorjinih plošč, kot jih razlaga teorija tektonike plošč.
V navzočnost astenosfere so sumili že leta 1926, dokazali pa so jo ob velikem čilskem potresu leta 1960.
