Zemlja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zemlja

Modra frnikola, posneta z Apolla 17

Značilnosti tira (epoha J2000)

Odsončje

152.097.701 km
(1,016 710 333 5 AE)

Prisončje

147.098.074 km
(0,983 289 891 2 AE)

Velika polos

149.597.887,5 km
(1,000 000 112 4 AE)

Mala polos

149.576.999,826 km
(0,999 860 486 9 AE)

Obseg tira

924.375.700 km
( 6,179 069 900 7 AE)

Izsrednost tira

0.016 710 219

Siderska obhodna doba

365.256 366 d
(1,000 017 5 a)

Sinodska doba

n/a

Največja tirna hitrost

30,287 km/s
(109.033 km/h)

Povprečna tirna hitrost

29,783 km/s
(107.218 km/h)

Najmanjša tirna hitrost

29,291 km/s
(105.448 km/h)

Naklon tira proti ekliptiki

0
(7,25° glede na Sončev ekvator)

Dolžina dvižnega vozla

348,739 36°

Argument prisončja

114,207 83°

Sateliti

1 (Luna)
(glej tudi 3753 Cruithne)

Fizikalne značilnosti

razmerje gledišča

0,996 647 1

Eliptičnost

0,003 352 9

Polmer ekvatorja

6.378,137 km

Polarni polmer

6.356,752 km

Srednji polmer

6.372,797 km

Obseg po ekvatorju

40.075,02 km

Poldnevniški obseg

40.007,86 km

Srednji obseg

40.041,47 km

Površina

510.065.600 km²

Površina kopnega

148.939.100 km² (29,2 %)

Vodna površina

361.126.400 km² (70,8 %)

Prostornina

1,083 207 3 · 10¹² km³

Masa

5,9742 · 10²⁴ kg

Gostota

5515.3 kg/m³

Težnost na površini na ekvatorju

9,7801 m/s²
(0,997 32 g)

Ubežna hitrost

11,186 km/s

Siderska vrtilna doba

0,997 258 d (23,934 h)

Vrtilna hitrost na ekvatorju

465,11 m/s

Nagib vrtilne osi

23,439 281°

Rektascenzija severnega pola

0° (0 h 0 min 0 s)

Deklinacija

+90°

Albedo

0,367

Temperatura na površini

min	srednja	maks
185 K (-88.3 °C)	287 K (14 °C)	700 K (57.7 °C)

Tlak na površini

101,3 kPa (SVM)

Pridevnik

Zemljin, zemeljski, teluričen, telurski [1]

Sestavine ozračja

78,08 %

20,94 %

0,93 %

0,038 %

Vodna para

V sledovih (odvisno od podnebja)

prikaži • pogovor • uredi

Zêmlja je eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja. Splošno velja, da se je Zemlja oblikovala pred približno 4,57 milijarde let, njen edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.

Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno železovo jedro, ki ustvarja Zemljino magnetno polje, ter tekoči plašč, v zgornjih plasteh pa trda skorja. Nad tem se nahajata površina Zemlje in atmosfera, ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki.

Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na plimovanje, spreminjanje Zemljine orbite kot morebiten vzrok ledenih dob idr.

Vsebina

1 Struktura in oblika Zemlje
2 Zemlja v Osončju
- 2.1 Gibanje Zemlje
- 2.2 Luna
3 Poseljenost
4 Glej tudi
5 Viri
6 Zunanje povezave

[uredi] Struktura in oblika Zemlje

Glavna članka: Struktura Zemlje, Oblika Zemlje

[uredi] Notranjost

Zemljine plasti

Notranji sloji Zemlje dosegajo temperature med 4.000 in 7.000 kelvinov. Za to potrebna toplota je nastala ob stvaritvi Zemlje, nadalje pa jo ustvarja sevanje radioaktivnih elementov, kot so uran, torij in kalij. Pomembnejši vir toplote pa je vsekakor sončna energija, saj toplotni viri iz notranjosti Zemlje ustvarijo le dvajsettisočinko energije v primerjavi s Sončevimi žarki.

Novonastale kamnine si neprestano utirajo pot na zemeljsko površje skozi ognjenike in podoceanske razpoke na razmikajočih se (divergentnih) prelomnicah tektonskih plošč. Mnogo izmed teh je starih manj od 100 milijonov let, nekatera najstarejša najdena mineralna zrna pa so nastala pred 4,4 milijarde let, kar kaže na to, da že najmanj toliko časa obstaja trdna skorja.

Kot preostali planeti Osončja je tudi Zemlja v svoji notranjosti razdeljena na plasti, ki jih je moč ločiti po kemijski in fizikalni sestavi, agregatnem stanju in temperaturi ter mnogih drugih lastnostih. Zunanjo plast predstavlja trdna skorja iz silikatov, proti jedru pa ji sledijo viskozni plašč, mnogo manj viskozno zunanje jedro ter trdno notranje jedro. Magnetno polje Zemlje je posledica konvekcije elektroprevodnega materiala v tekočem zunanjem jedru.

Od površja Zemlje proti njenemu jedru si tako sledijo:

litosfera (0-60 km, ponekod tudi do 200 km)
- skorja (0-35 km, ponekod tudi do 70 km)
- zgornji predeli plašča (35-60 km)
plašč (35-2890 km)
- astenosfera (100-700 km)
zunanje jedro (2890-5100 km)
notranje jedro (5100-6378 km)

[uredi] Zunanjost

Zemlja v sončnem sistemu predstavlja edini planet, ki na svoji površini premore tekočo vodo. Ta prekriva 71 % celotnega površja, in sicer v 97 % slana voda. Svetovne vode so porazdeljene med pet oceanov, ki obdajajo sedem celin. Celotna masa hidrosfere je približno 1,4 × 10²¹ kg ali okoli 0,023 % skupne mase Zemlje.

Ozračne plasti okoli Zemlje so razmeroma debele, saj najbolj redke plasti zraka segajo do okoli 1000 kilometrov visoko nad površino planeta. Atmosfero sestavlja več slojev, in sicer troposfera, stratosfera, mezosfera, termosfera in eksosfera. Debelina teh slojev je odvisna od svoje lokacije, pa tudi od sezonskih dejavnikov. Skupna masa atmosfere je ocenjena na 5,1 × 10¹⁸ kg oziroma 0,9 milijoninke celotne mase Zemlje.

[uredi] Oblika

V najsplošnejšem pojmovanju ima Zemljo obliko geoida, ki je približek elipsoida, lasten samo obliki Zemlje. Geoid je telo, ki ga omejuje zunanja ploskev, na vsakem mestu pravokotna na smer sile teže; ta ni povsod usmerjena popolnoma v središče Zemlje, saj je teža na različnih mestih zemeljske površine zaradi nesorazmerne razporeditve notranjih mas različna. Geoida znanost do danes še ni definirala z matematično enačbo. Še nekoliko natančneje se Zemlja prilagaja obliki kardioida, ki je na severnem tečaju izbočeno, na južnem pa vbočeno telo. Za vse namene pa ti obliki nista primerni. Zato se za večino kartografskega dela in za druge na matematiko navezane raziskave uporablja oblika referenčnega ali Zemljinega elipsoida, ki ima geoidu enako prostornino, geometrično središče, kratko oziroma rotacijsko os ter čim manjšo razliko med vsotama kvadratov razdalj.

[uredi] Zemlja v Osončju

[uredi] Gibanje Zemlje

Glavni članek: Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim. Osnovni gibanji Zemlje sta njena rotacija in revolucija. Prva pomeni vrtenje planeta okoli njegove osi z obodno hitrostjo na ekvatorju 465,12 m/s, kar pomeni zasuk za 360° v enem dnevu oziroma 23h 56m 4s. Neposredna posledica tega vrtenja je menjavanje dneva in noči. Revolucija Zemlje pa pomeni gibanje po tiru okoli Sonca s srednjo hitrostjo 30,287 km/s, kar za celoten obrat terja eno leto oziroma 365,24 zemeljskih dni.

[uredi] Luna

Ime	Premer (km)	Masa (kg)	Srednji polmer tira (km)	Orbitalna perioda
Luna	3.474,8	7,349 · 10²²	384.400	27 d 7 h 43,7 m

[uredi] Poseljenost

Starostna sestava:

0-14 let: 1.818.803.078 (29,92 %)
- moški: 932.832.913 (15,35 %)
- ženske: 885.970.165 (14,57 %)
15-64 let: 3.840.881.326 (63,19 %)
- moški: 1.942.402.264 (31,95 %)
- ženske: 1.898.479.062 (31,23 %)
65 let in čez: 419.090.130 (6,89 %)
- moški: 184,072,470 (3.03 %)
- ženske: 235.017.660 (3,87 %) (ocena 2000)

Stopnja rasti prebivalstva: 1,3 % (ocena 2000)

Stopnja rojevanja: 22 rojstev/1.000 prebivalcev (ocena 2000)

Stopnja smrtnosti: 9 smrti/1.000 prebivalecev (ocena 2000)

Razmerje spolov: [moški/ženske]

pri rojstvu: 1,05
pod 15. leti: 1,05
15-64 let: 1,02
65 let in čez: 0,78
celotno prebivalstvo: 1,01 (ocena 2000)

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

Neil F. Comins (2001), Odkrivanje bistvenega vesolja (Discovering the Essential Universe) (Druga izdaja).

[uredi] Zunanje povezave

Zemlja je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Zemlja

Osončje p • p • u

Zvezda: Sonce
Planeti: Merkur \| Venera \| Zemlja \| Mars \| Jupiter \| Saturn \| Uran \| Neptun
Mala telesa: Asteroidi \| Kentavri \| ČNT \| Kometi \| Meteoroidi
Sateliti: Zemeljski \| Marsovi \| Jupitrovi \| Saturnovi \| Uranovi \| Neptunovi
Pritlikavi planeti: Ceres \| Pluton \| Erida
Populacije: Asteroidni pas \| Kuiperjev pas \| Razpršeni disk \| Oortov oblak
Glej tudi astronomska telesa, seznam teles v Osončju po tirnici, po polmeru in po masi.