Begunje pri Cerknici
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Begunje pri Cerknici | |
|---|---|
| Zemljevid: | Begunje pri Cerknici |
| Nadmorska višina: | 607 m |
| Število prebivalcev: | 522 |
| Poštna št./pošta: | 1382 Begunje pri Cerknici |
| Občina: | Cerknica |
| Pokrajina: | Notranjska |
| Statistična regija: | Notranjsko - kraška regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Begunje pri Cerknici je večje obcestno naselje na jugovzhodnem robu planote Menešije, ob cesti Cerknica - Rakitna. Spada v občino Cernknica.
Severno se vzpenjajo pobočja begunjske Zalake (909 m), proti severozahodu pa se odpira nekaj kilometrov široka kraška planota Ravnik. V okolici naselja je Ravnik travnat, nato porastel z gozdom. Na jugu teče Cerkniščica, ob kateri je več opuščenih mlinov in žag. Vzhodno ob reki je več mokrotnih travnikov. V bližnji in širši okolici je več kraških dolov in vrtač.
Naselje se prvič omenja leta 1262, od leta 1293 je bilo last kartuzijanskega samostana v Bistri.
Župnijska cerkev svetega Jerneja apostola se prvič omenja leta 1320. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1909-1907. Od stare cerkve je ostal zvonik iz leta 1823. Oltarji so delo rezbarskega mojstra I. Pengova iz Ljubljane, daritveni oltar pa F. Kvaternika. Na pokopališču stoji spomenik padlim domobrancem, v bližini je urejen park sprave. Sredi vasi je kapela svetega Ožbalta, v bistvu nekdanji prezbiterij stare gotske cerkve. Letnica 1852 na vratih se vrjetno nanaša na leto, ko so podrli ladjo in ohranili le prezbiterij. V kapeli stoji lesen oltar iz poznega 17. stoletja. Na zunanjščini so vidne freske iz druge četrtine 16. stoletja.
[uredi] Etimološki izvor imena
Pogosto velja prepričanje, da so Begunje dobile ime po prebivalcih okoliških vasi, ki so zaradi turških vpadov pribežali v utrjeni tabor, ki je bil okoli cerkve svetega Jerneja, vendar to ne drži.
V listinah že pred turškim obdobjem se omenja ime vasi kot »Vegaun«, »Vegonj«. Iz kasnejših listin je znano, da ime vasi izhaja iz besede »gonje«, gonj - narečno »guonje«, kar pomeni pot po katerih so vodili živino na pašo. Iz tega je nastala beseda »Vegonje«. Kasneje ko so vsevprek spreminjali črke na začetku besed v B, (npr. »Varaga« - Baraga, »Valant« - Balant, »Wochein« - Bohinj), so »Vegonje« postale Begunje.
