Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ljubljana
Tromostovje in Prešernov trg
Zastava Grb
Mestna občina Ljubljana
Koordinate: 46°03′N, 14°30′E
Država	Slovenija
Ustanovitev	15 n. št. (kot Colonia Iulia Aemona
Župan	Zoran Jankovič
Mestni svet	Lista Zorana Jankoviča
Zavetnik mesta	Sveti Jurij
Površina:
- mesto:	275 km²
Prebivalstvo:
- mesto:	265,881
Časovni pas:	CET (UTC+1)
Poštna številka	1000
Številke območja	01
Spletna stran: www.ljubljana.si

Ljubljána (pomoč·info) (IPA /ljub'ljʌna/), nemško Laibach (/'lɑɪbax/), italijansko Lubiana (/lʊb'jɑ:na/), novo latinsko Labacus je glavno mesto Slovenije, sedež Mestne občine Ljubljana ter s 275.000 prebivalci največje mesto v Sloveniji.

Leži ob reki Ljubljanici približno 10 km pred njenim izlivom v Savo.

Zgodovinarji si niso enotni glede izvora imena Ljubljana. Po eni razlagi ime izvira od starega božanstva Laburus, drugi trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (aluviana), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach (mlačen potok). Povezava z besedo ljubljena je ljudskoetimološka. Simbol mesta je Ljubljanski zmaj.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Podnebje 3 Pobratena mesta 4 Arhitektura mesta 4.1 Pomembnejši arhitekti, ki so oblikovali Ljubljano 4.2 Kiparji ljubljanskih spomenikov in kipov 5 Središča in srečišča sodobne kulture 5.1 Galerije 5.2 Gledališča 5.3 Muzeji 5.4 Slovenska filharmonija 5.5 Parki in vrtovi 5.6 Trgi v mestnem središču 6 Cerkve v Ljubljani 7 Ljubljanski vodnjaki 8 Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici 9 Osebnosti povezane z Ljubljano 10 Vsakoletne prireditve mesta Ljubljane 11 Glej tudi 12 Viri 13 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glej tudi Zgodovina Ljubljane, Ljubljanska kronika

Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je sicer nastala leta 15, prve omembe Ljubljane z današnjim imenom pa segajo v leto 1144 z imenom (Laibach) in 1146 (Luwigana). Po letu 1220, ko dobi mestne pravice, pride Ljubljana v letu 1335 pod Habsburžane, 1461 postane sedež škofije. Habsburška vladavina je bila prekinjena le med letoma 1809 in 1813, ko je bila Ljubljana glavno mesto francoskih Ilirskih provinc. Leta 1821 je mesto gostilo ljubljanski kongres.

V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Ob propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je postala Ljubljana sedež Dravske banovine, po II. svetovni vojni, pa glavno mesto jugoslovanske socialistične republike Slovenije. Glavno mesto je ostala tudi po osamosvojitvi leta 1991.

Ljubljano so večkrat prizadeli potresi. Po potresu 1511 je bila ponovno zgrajena v renesančnem slogu, po katastrofalnem potresu v 1895 pa v neoklasicističnem in secesijskem slogu. Med obema vojnama je nastalo precej zgradb, ki so bile delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika.

V letu 1693 je bila ustanovljena Academia operosorum Labacensis, ki ji je sledila Academia philharmonicorum) leta 1701. Ljubljana je dobila univerzo leta 1919, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa leta 1937.

[uredi] Podnebje

Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Jul	Avg	Sep	Okt	Nov	Dec	Leto
Povpr. visoke (°C)	2	4	10	13	19	22	25	25	20	14	6	2	13
Povpr. nizke temperature (°C)	-5	-3	-1	2	7	11	12	12	9	5	1	-3	3
Dni padavin	14	14	15	17	18	19	16	14	13	15	15	16	186
Vir: Weatherbase

Glej tudi uradne podatke Agencije za okolje, ki se razlikujejo od navedenih.

[uredi] Pobratena mesta

Ljubljana ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:

• Pesaro,  Italija (16.3.1964)
• Parma,  Italija (11.4.1964)
• Chemnitz, Nemčija  Nemčija (17.10.1966)
• Bratislava, Slovaška (4.3.1967)
• Sousse, Tunizija (27.7.1969)
• Wiesbaden,  Nemčija (30.3.1977)
• Tbilisi, Predloga:GRU (7.10.1977)
• Leverkusen,  Nemčija (30.8.1979)
• Reka,  Hrvaška (23.10.1979)
• Čengdu, provinca Sečuan, Predloga:KIT (25.10.1981)
• Dunaj,  Avstrija (14.7.1999)
• Atene, Predloga:HEL (1.3.2000)
• Moskva, Rusija (20.5.2000)
• Zagreb,  Hrvaška (21.2.2001)
• Sarajevo,  Bosna in Hercegovina (24.januar 2002)

[uredi] Arhitektura mesta

[uredi] Pomembnejši arhitekti, ki so oblikovali Ljubljano

18. stoletje (barok): Gregor Maček (1682-1745), Candido Zulliani (1712-1769), Matija Persky (1681-1761), Lovrenc Prager (1720-1791), Gabriel Gruber (1740-1805)

19. stoletje: Ignacij Prager (1762-1830), Jožef Schemerl, Vilijem Treo (1845-1926), Raimund Jeblinger (1853-1937), Vladimir Hrasky (1857-1939), Ciril Metod Koch (1867-1925)

20. stoletje: Maks Fabiani (1865-1962), Jože Plečnik (1872-1957) Josip Costaperaria (1876-1951), Ivan Vurnik (1884-1971), Vladimir Šubic (1894-1946), Jože Sivec (1896-1974), France Tomažič (1899-1971), Stanko Rohrman (1899-1973), Ivo Spinčič (1903-1985)

[uredi] Kiparji ljubljanskih spomenikov in kipov

15. stoletje: Janez Lipec (gotika)

18. stoletje: Luka Mislej (†1727), Francesco Robba (1698-1757) (barok)

19. stoletje: Alojzij Gangl (1859-1935), Ivan Zajec (1869-1952) (realizem)

20. stoletje: Fran Berneker (1874-1932), Ivan Napotnik (1888-1960), Lojze Dolinar (1893-1970), Tine Kos (1894-1979), Franc Gorše (1897-1986), Boris Kalin (1905-1975), Frančišek Smerdu (1908-1964), Karel Putrih (1910-1959), Zdenko Kalin (1911-1990) Jakov Brdar (*1949)

[uredi] Središča in srečišča sodobne kulture

[uredi] Galerije

• Moderna galerija Ljubljana^[1]
• Narodna galerija Slovenije^[2]
• Mestna galerija Ljubljana^[3]
• Galerija ŠKUC^[4]
• Galerija Hest^[5]
• Galerija Furlan-Črnuče^[6]
• Galerija Equrna^[7]
• KUD France Prešeren
• AKC Metelkova mesto
• KUD Sestava;

[uredi] Gledališča

• Mestno gledališče ljubljansko^[8], vhod: Čopova 14
• SNG-Drama)^[9] (Slovensko narodno gledališče, vhod: Erjavčeva 1
• Slovensko mladinsko gledališče^[10], vhod: Vilharjeva 11
• Šentjakobsko gledališče^[11], vhod: Krekov trg 2
• KUD France Prešeren^[12], vhod: Karunova 14
• Gledališče za otroke in mlade Ljubljana^[13], vhod: Zaloška 61
• Teater komedija^[14], vhod: Šmartinska 152
• Cankarjev dom^[15], vhod: Prešernova 10 in pasaže Maxi

[uredi] Muzeji

• Tehniški muzej Slovenije^[16]; v mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Železniški muzej Ljubljana z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih lokomotiv nasproti nekdanje železniške postaje Šiška.

• Arhitekturni muzej Ljubljana^[17]
  • Grad Fužine^*, stalna predstavitev eksponatov arhitekta Jožeta Plečnika z njegove razstave v Parizu in razstava drugih slovenskih arhitektov (vhod: Pot na Fužine 2)
  • Plečnikova zbirka, stalna zbirka v hiši, kjer je živel in deloval arh. Jože Plečnik z ohranjenim izvirnim ambientom (vhod: Karunova 4)
  • Jakopičeva galerija, prostor za različne razstave spodročja oblikovanja, arhitekture, slikarstva, kiparstva, grafike (vhod: Slovenska cesta)

• Slovenski etnografski muzej^[18] (kratica: SEM)
  • Belgijska vojašnica^*, razstavlja etnografske zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav (vhod: Metelkova 2).

• Mestni muzej Ljubljana^[19],
  • Turjaška palača^*; v muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Zgradba, v kateri je sedež muzeja je bila v sedanji obliki zgrajena med leti 1654 in 1658, več stoletij je bila dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin -Auerspergov. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde SIT), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na različnih lokacijah (vhod: Gosposka 15). Ostale lokacije:
  • Razstavišče KIC (vhod: Trg francoske revolucije 7)
  • ŠČIT konservatorsko središče (vhod: Gregorčičeva 3a)
  • Ostanki antične Emone (na prostem - Jakopičev vrt Mirje 4)
  • Zgodnjekrščanski center Emone (na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik, Erjavčeva 18)
  • Spominska soba Ivana Cankarja (Cankarjev vrh na Rožniku).

• Narodni muzej Slovenije^[20] (»Rudolfinum«); najstarejši slovenski muzej, ki predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom (vhod: Muzejska 1).

• Muzej novejše zgodovine Slovenije^[21],

Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij.

V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave (vhod: Celovška 23).

• Prirodoslovni muzej Slovenije^[22],

Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev (Vhod: Muzejska 1).

• Slovenski šolski muzej^[23],

Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev pri nas, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah pri nas ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991 (vhod: Plečnikov trg 1).

• Slovenski gledališki muzej,

Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji (vhod: Mestni trg 17).

• Zgodovinski arhiv Ljubljana^[24],

Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv pri nas in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice (vhod: Mestni trg 27).

• Tobačni muzej^[25],

Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk "cigarc" (vhod: Tobačna 5).

• Slovenska kinoteka^[26],

Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru).

[uredi] Slovenska filharmonija

Slovenska filharmonija, je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in Sloveniji, prireja koncerte klasične glasbe domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem iz raznih glasbenih šol. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru Akademije Operosorum in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi^[27].

[uredi] Parki in vrtovi

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 ha, ostalo površino pa si deli 28 manjših parkov, ki pa niso prav dobro urejeni. Po drugi svetovni vojni ni bil v Ljubljani urejen in prebivalcem odprt niti en nov park, še bolj porazna pa je primerjava z drugimi velikimi mesti, npr.: London ima glede na mestno površino in število prebivalcev kar 20-krat več parkov. A vendar grejo stvari na bolje, saj je načrtovana ureditev novega mestnega parka na območju Bežigrada, blizu glavne železniške postaje. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev parka na severu Ljubljanskega barja, za celotno Ljubljansko barje pa načrtujejo krajinski park

• Argentinski park
• Botanični vrt (Vhod: Ižanska cesta 15)
• Zoološki vrt (pod Rožnikom, Vhod: Večna pot 70)
• park Zvezda (Kongresni trg)
• Miklošičev park
• park Ajdovščina
• Toskaninijev park

• športni park Kodeljevo
• športni park Svoboda

[uredi] Trgi v mestnem središču

• Prešernov trg
• Vodnikov trg
• Stari trg
• Mestni trg
• Gornji trg
• Levstikov trg
• Novi trg
• Pogačarjev trg
• Hrvatski trg
• Trg republike
• Kongresni trg
• Trg Francoske revolucije
• Ribji trg

[uredi] Cerkve v Ljubljani

• Cerkev na Rožniku
• Cerkev Srca Jezusovega (Tabor)
• Evangeličanska cerkev
• Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja
• Grajska kapela (sv.Jurij)
• Križevniška cerkev
• Pravoslavna cerkev
• Stara (šišenska) cerkev
• Sv. Anton (Tržaška cesta)
• Sv. Ciril in Metod
• Sv. Devica Marija Vnebovzeta v Polju
• Sv. družina (Moste)
• Sv. Duh
• Sv. Florijan
• Sv. Frančišek (Šiška)
• Sv. Jakob - Šentjakobska cerkev
• Sv. Jožef
• Sv. Jurij in sv. Kancijan
• Sv. Martin (Ljubljana - Šmartno)
• Sv. Nikolaj, ljubljanska stolna cerkev
• Sv. Odrešenik
• Sv. Peter (Šempeterska cerkev)
• Sv. Rok (Dravlje)
• Sv. Simon in Juda (Rudnik)
• Sv. Simon in Juda
• Sv. Štefan (Štepanjsko naseje)
• Sv. Terezija (Kodeljevo)
• Sv. Vid
• Svetišče Marije Pomočnice (Rakovnik)
• Trnovska cerkev
• Uršulinska cerkev (tudi Nunska cerkev)

[uredi] Ljubljanski vodnjaki

Glej tudi članek Ljubljanski vodnjaki

• Robbov vodnjak
• Neptunov vodnjak
• Vodnjak pri Zlati ribici
• Herkulov vodnjak
• Vodnjak pri Stolnici
• Vodnjak na Taboru
• Vodnjak pri Zlati ladjici
• Vodnjak na Krekovem trgu
• Vodnjak v Jakopičevem parku
• Kebetov vodnjak v parku Zvezda
• Vodnjak na Trubarjevi cesti
• Vodnjak na trgu Ajdovščina
• Vodnjak »Deček z ribico« (Tivolski grad)
• Vodnjak na Gornjem trgu (Šentflorjanska cerkev)
• Vodnjak pri Tivolskem ribniku
• Vodnjak pred Univerzo v Ljubljani
• Vodnjak na Trgu republike
• Vodnjak v Argentinskem parku

[uredi] Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, Rožnikom in Grajskim gričem, na katerem stoji Ljubljanski grad. Na obrobju mesta so hribi Šmarna gora, Rašica, Golovec, Toško čelo, malo dlje pa še Krim in vrhovi Polhograjskega hribovja, ki ponujajo lepe kratke izlete v naravo.

Glej tudi Izleti v okolici Ljubljane.

[uredi] Osebnosti povezane z Ljubljano

• Urška Hrovat, slovenska smučarska tekmovalka
• Edvard Kardelj, jugoslovanski / slovenski politik
• Lovrenc Košir, izumitelj znamke
• Marijan Lipovšek, komponist
• Ernst Moro, zdravnik za otroške bolezni
• Janez Baptist Novak, komponist
• Friderik Pregl, kemik
• Franc Rodé, kardinal in nekdanji ljubljanski nadškof
• Janez Vajkard Valvasor, kranjski polihistor, topograf ter kronist
• Constantin von Wurzbach, (1818 - 1893) leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik
• Karl von Wurzbach, (1809 - 1889), politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina)
• glej tudi seznam ljubljanskih škofov

[uredi] Vsakoletne prireditve mesta Ljubljane

• Pohod po poti spominov in tovarištva (pohod »ob žici«)
• Ljubljanski maraton

[uredi] Glej tudi

• seznam zgradb in objektov v Ljubljani
• seznam ljubljanskih ulic
• seznam mest v Sloveniji
• četrtne skupnosti v Ljubljani
• Javni holding Ljubljana
• Ljubljanska vzpenjača

[uredi] Viri

1. ^ Moderna galerija Ljubljana.
2. ^ Narodna galerija Slovenije.
3. ^ Mestna galerija Ljubljana.
4. ^ Galerija ŠKUC.
5. ^ Galerija Hest.
6. ^ Galerija Furlan-Črnuče.
7. ^ Galerija Equrna.
8. ^ Mestno gledališče ljubljansko.
9. ^ SNG-Drama.
10. ^ Slovensko mladinsko gledališče.
11. ^ Šentjakobsko gledališče.
12. ^ KUD France Prešeren.
13. ^ Gledališče za otroke in mlade Ljubljana.
14. ^ Teater komedija.
15. ^ Cankarjev dom.
16. ^ Tehniški muzej Slovenije.
17. ^ Arhitekturni muzej Ljubljana.
18. ^ Slovenski etnografski muzej.
19. ^ Mestni muzej Ljubljana.
20. ^ Narodni muzej Slovenije.
21. ^ Muzej novejše zgodovine Slovenije.
22. ^ Prirodoslovni muzej Slovenije.
23. ^ Slovenski šolski muzej.
24. ^ Zgodovinski arhiv Ljubljana.
25. ^ Tobačni muzej.
26. ^ Slovenska kinoteka.
27. ^ Zgodovina slovenske filharmonije.

[uredi] Zunanje povezave

• Ljubljana, uradna stran mestne občine.
• Satelitska slika Ljubljane (s spletne strani www.geabios.com)
• Zemljevid Ljubljanskih ulic
• Interaktivni zemljevid Ljubljane

Ljubljanska kotlina
Dežela in Blejski kot - Dobrave - Kranjsko-Sorško polje - Kamniško-Bistriško polje - Ljubljansko polje - Ljubljansko barje - Ljubljana

Mesta v Sloveniji
Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri
Seznam naselij v Sloveniji | Mesto