Biograd na Moru
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Biograd na Moru, mesto, sedež občine, morsko pristanišče in letovišče v Dalmaciji.
Biograd je obalno mesto in pristanišče v Pašmanskem kanalu, 30 km jugovzhodno od Zadra. Zgrajen je delno na polotoku in delno na celini v katero se na severu zajeda zaliv Bošana na jugu pa zaliv Soline. V Pašmanskem kanalu sta pred mestom dva manjša otoka : Planac in Sv. Katarina. V zalivu Soline je velika peščena plaža in mogočn borov gozd.
[uredi] Zgodovina
Biograd, v srednjem veku Alba Civitas je verjetno nastal na ruševinah antične Blandone. Prvič se omenja v sredini 10. stoletja. Hrvaški kralj Petar Krešimir je 1050 v Biogradu ustanovil škofijo, moški in ženski benediktinski smamostan, ter cerkev sv. Ivana. 1102 so v Biogradu okronali hrvaškega kralja Kolomana ( Rex Hungariae et Dalmatie ). Leta 1125 je bilo mesto porušeno do temeljev. Ko so križarji na poti v Istanbul 1202 zavzeli Zadar, so se prebivalci Zadra umaknili v Biograd in ga poimenovali Stari Zadar ( Zara Vecchia ). V 13. in 14. stoletju so se menjali razni lastniki. Od 1409 do 1797 je bil pod oblastjo Benetk.
Iz preteklosti je v samem mestu ohranjenih malo arheoloških ostankov. V okolici, predvsem ob obali pa so še vidni ostanki rimskih vil ( villae rusticae ). Iz starohrvaškega obdobja pa sta ostali dve cerkvi, raznovrsten nakit iz starohrvaške nekropole in razni kamniti fragmenti, kar je shranjeno v mestnem arheološkem muzeju.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
