Ekumensko gibanje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov. Pri tem ne gre za združenje vseh kristjanov v eno Cerkev, pač pa za medsebojno povezovanje in upoštevanje enakovrednosti različnih Cerkva.
Izraz ekumenizem izhaja iz grške besede οικουμένη [ekuméne], ki pomeni ves naseljeni svet. Ekumensko gibanje naj bi združilo kristjane z vsega sveta.
Osnova ekumenizma so tisti elementi, ki povezujejo vse kristjane, na primer krst, vera v troedinega Boga, očenaš, ipd.
Dejstvo, da so različne krščanske Cerkve med seboj sprte, bi moralo biti za vsakega pravega kristjana osebna tragedija, saj je Jezus pri zadnji večerji naročil svojim učencem, da naj jih ljudje po tem spoznajo, da se bodo med seboj ljubili (glej Jn 13,34-35).
Ekumenizem se je razvil v začetku 20. stoletja med pripadniki različnih protestantskih skupnosti. Za začetek gibanja se ponavadi šteje Svetovno misijonarsko konferenco v Edinburghu leta 1910. Udeleženci konference so poudarili, da vse kristjane povezuje Jezusovo naročilo širjenja evangelija.
Leta 1937 je bil ustanovljen Ekumenski svet Cerkva v katerem sodelujejo kot članice skoraj vse krščanske Cerkve in denominacije. Rimskokatoliška Cerkev ni članica tega svèta, pač pa sodeluje kot opazovalka.
Rimskokatoliška Cerkev je bila v začetku do ekumenizma precej skeptična. Položaj se je nekoliko izboljšal s papežem Pijem XII., do večje prenove v smislu izboljšanja odnosov z drugimi Cerkvami pa je prišlo pod papežem Janezom XXIII., ki je leta 1959 sklical Drugi vatikanski koncil. Koncil se je zaključil leta 1965 pod papežem Pavlom VI. Na koncil so bili (prvič po dolgih stoletjih) kot bratje povabljeni predstavniki drugih krščanskih Cerkva. Na koncilu so bile preklicane medsebojne obtožbe in izobčenja iz časa velike shizme, eden od koncilskih dokumentov pa je v celoti posvečen ekumenizmu - to je okrožnica Unitatis Redintegratio (Obnovitev edinosti).
