Faros (svetilnik)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Faros, svetilnik pred Aleksandrijo, Egipt
Po zavzetju Egipta jeseni leta 332 pr. n. št. je makedonski kralj Aleksander Veliki pričel z gradnjo novega mesta, danes poznanega kot Aleksandrija. Pred mestom je bil manjši otok Faros. Otok so z valobranom povezali s celino, tako da je dejansko postal polotok Na polotoku so po ukazu Aleksandra Velikega postavili okoli 50 m visok svetilnik, na katerem so s pomočjo kresov in ogledal usmerjali ladje v pristanišče. Ponoči se je svetlobe ognja odbijala od ogledal, podnevi pa so koristili sončno svetlobo. Svetilnik je v tistem času veljal za eno od sedmerih čudes sveta. Pozneje, okoli leta 290 pr. n. št. so po naročilu Ptolomeja II svetilnik pričeli dograjevati in poviševati, tako da je dosegel višino okoli 140 m, in ga je bilo mogoče ob lepem vremenu videti iz oddaljenosti okoli 160 kilometrov.Gradnjo je dokončal Satratos okoli leta 280 pr. n. št.
Svetilnik na polotoku Faros je bil ob dveh potresih leta 1303 in 1323 poškodovan, dokončno pa se je porušil v 15. stoletju.
