Grosuplje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Grosuplje | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Grosuplje |
| Nadmorska višina: | 351 m |
| Število prebivalcev: | 7625 vir http://www.grosuplje.si |
| Poštna št./pošta: | 1290 Grosuplje |
| Občina: | Grosuplje |
| Pokrajina: | Dolenjska |
| Statistična regija: | Osrednjeslovenska regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Grosuplje je mestno naselje v zahodnem Dolenjskem podolju, leži v severnem delu Grosupeljske kotline. Na zahodu ga omejujeta mokroten svet ob potoku Bičju in železniška proga iz Ljubljane, ki se tu razcepi, njena kraka vodita proti Kočevju in Novemu mestu. Na severu se vzpenja s smrekovim gozdom porasel Brinjski hrib (409 m). Severno od avtoceste Ljubljana - Višnja Gora sta mestu priključeni nekoč samostojni naselji Perovo in Potok, vzhodno od struge Velikega potoka pa Jerova vas. Na vzhodu se dvigata nizek grič Kamna gorica (388 m) in za njim na severu gozdnato sleme Drnovka (443 m). Naselje je središče občine Grosuplje.
Osrednji del naselja je na lokaciji nekdanje Stranske vasi. V bližini se nahaja osnovna šola, glasbena šola, knjižnica, kino, kulturna in športna društva ter klubi. Skozi mesto teče potok Grosupeljščica, ob kateri je obrtna cona. Na vzhodnem obrobju je športno letališče.
Na cerkvenem hribu stoji župnijska cerkev svetega Mihaela. Cerkev je v osnovi srednjeveška, leta 1853 so jo temeljito prenovili. Glavni oltar izdelan v prvi polovici 19. stoletja so leta 1960 preoblikovali po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Veliki zvon je leta 1893 vlil Albert Samassa.
Ob potoku Grosupeljščica stoji enonadstropna graščina Brinje iz 17. stoletja, ki je bila v začetku 19. stoletja temeljito prezidana. Takrat je dobila poudarjeno osrednjo os. Mlin v južnem delu stavbe ohranja stilne elemente iz 16. stoletja.
V naselju je spominska soba pisatelja Louisa Adamiča, ki se je rodil v bližnjem Spodnjem Blatu. V Grosuplju se je rodil režiser Jože Gale, grafik Elo Justin pa je tu umrl. Tu prebiva tudi telovadec Miroslav Cerar.
[uredi] Zgodovina
Viri Grosuplje prvič omenjajo leta 1136 kot last šentviške cerkve, kasneje je bil lastnik naselja stiški samostan. Še v 18. stoletju je bil to majhen kraj, ki se je razvijal predvsem zaradi ugodne prometne lege. V 19. stoletju so v bližnji okolici poskušali urediti nasade hmelja, vendar se pridelovanje ni obneslo. V drugi polovici prejšnjega stoletja je Činkoletovo podjetje tu izdelovalo cikorijo, a je kmalu propadlo. Med letoma 1908 in 1945 je bila pri Ledererju tovarna usnja. Po letu 1960, ko je Grosuplje postalo sedež občine, se je začela pospešena gradnja industrijskih obratov, zaradi močnega priseljevanja pa je naglo raslo tudi število prebivalcev. Najpomembnejši industrijski obrati so danes Black & Decker, ki izdeluje električne stroje, tkalnica Motvoz in platno, pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo, Elektro, kovinska galanterija Kovinastroj in gradbeno podjetje Grosuplje. Precej je tudi obrtnikov. Pri Brvacah je farma goveje živine. Polja v dnu Grosupeljske kotline so meliorirana in večinoma v lasti agrokombinata.
Kljub dokaj številnim in različnim delovnim mestom ter vedno večji trgovski in obrtni ponudbi je Grosuplje močno povezano z Ljubljano.
