Haguenau
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Občina Haguenau |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 07° 47' 19" E |
| Zemljepisna širina: | 48° 49' 02" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Alzacija |
| Departma: | Bas-Rhin (podprefektura) |
| Okrožje: | Haguenau |
| Interkomunaliteta: | Skupnost občin ozemlja Haguenau |
| Župan: | Pierre Strasser (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 15 m–203 m (povpr. 150 m) |
| Površina kopnega:¹ | 182,59 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
32,242 |
| - gostota: (1999) | 176/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 67180/ 67500: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Haguenau (nemško Hagenau) je kraj in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji in podprefektura departmaja Bas-Rhin. Leta 1999 je kraj imel 32.242 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Moder, levem pritoku Rena, približno 25 km severno od Strasbourga in 75 km jugovzhodno od posarskega glavnega mesta Saarbrückna.
[uredi] Zgodovina
Haguenau je bil ustanovljen v 12. stoletju; svoj izvor dolguje postavitvi lovske koče švabskih vojvodov. Svetorimski cesar Friderik Barbarossa ga je obdal z obzidjem in mu podelil pravice v letu 1154. Na mestu lovske koče je osnoval cesarsko palačo, kjer so bili varovani Kronski dragulji Svetorimskega cesarstva, to je cesarska krona z dragulji, žezlo in meč Karla Velikega.
Kasneje je kraj postal sedež deželnega oskrbnika, cesarskega odvetnika v spodnji Alzaciji. Cesar Rihard Cornwallski ga je umestil med svobodna cesarska mesta v letu 1257. V 14. stoletju je Haguenau gostil izvršni svet Dekapolisa, zvezo desetih alzaških krajev. Z Vestfalskim mirom leta 1648 je pripadel Franciji in 1673, po nalogu kralja Ludvika XIV., izgubil obzidje. Leta 1675 ga je zavzela cesarska vojska, dve leti kasneje pa je zopet pristal pod Francijo, ko je bil zaradi požara skoraj povsem uničen. Ob francosko-pruski vojni je skupaj z Alzacijo in Loreno postal del združene Nemčije. Med drugo svetovno vojno, v začetku 1945, je bila v kraju stacionirana ameriška 101. zračnodesantna divizija.
[uredi] Zanimivosti
- Tour des Chevaliers (viteški stolp),
- Tour des Pêcheurs (ribiški stolp),
- Musée historique (muzej zgodovine),
- Musée Alsacien (Alzaški muzej),
- Cour Fleckenstein (dvor Fleckenstein),
- cerkev sv. Jurija,
- cerkev sv. Nikolaja.
[uredi] Pobratena mesta
- Landau in der Pfalz (Nemčija)
[uredi] Glej tudi
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
