I. gimnazija v Celju
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Logotip I. gimnazije v Celju | |
Moto | Intellegentia, causa, laborare »Inteligenca, motivacija, delavnost« |
Ustanovitev | 1808 |
Tip šole | javna šola |
Ravnatelj | Prof. Jože Zupančič |
Število zaposlenih | 79 |
Število profesorjev | 65 |
Število dijakov | 1085 |
Mesto | Celje |
Regija | Savinjska regija |
Država | Slovenija |
Vzdevek | Kajuh |
Spletna stran | www.prvagim.com |
I. gimnazija v Celju je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva. Od ustanovitve pa do leta 1895 je pouk potekal samo v nemškem jeziku, šele potem tudi v slovenščini. I. gimnazija v Celju je sprva delovala na Slomškovem trgu v Celju ter pozneje na Muzejskem trgu. Obe stavbi danes še stojita. Današnjo stavbo gimnazije so dogradili tik pred prvo svetovno vojno, od leta 1918 pa je pouk na tej izobraževalni ustanovi že redno tekel v slovenščini.
Mnogo časa je bila to edina gimnazija v Celju in je v preteklosti nosila ime Gimnazija Celje. V 80-ih letih 20. stoletja so bile zaradi pedagoške politike usmerjenega izobraževanja v Sloveniji ukinjene vse gimnazije. V tem obdobju je osem let nosila zgolj naziv Srednja družboslovna šola, leta 1990 pa so ji povrnili status gimnazije. Šola ima trenutno 35 oddelkov, od tega štirje športni, štirje klasični, 27 splošnih, med katerimi so štirje kombinirani z glasbeniki (umetniški - glasba, petje).
I. gimnazija v Celju leži na obrobju mestnega jedra, sredi stanovanjske soseske Otok. V njeni neposredni bližini teče reka Savinja, ki je zgradbo že dvakrat poplavila: leta 1990 in 1998.
Kljub temu, da nima niti telovadnice, I. gimnazija v Celju trenutno nosi tudi naziv Prve športne gimnazije v Sloveniji.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina šole
Korenine I. gimnazije v Celju segajo vse do leta 1808 in je tako ena najstarejših gimnazij v Sloveniji nasploh, v letu 2008 pa bo praznovala že 200-letnico delovanja.
Že zgodaj v 19. stoletju je celjska gimnazija postala intelektualno središče Celjskega, Štajerske pa tudi drugih slovenskih pokrajin, saj so dijaki zaradi poceni življenja v Celju prihajali od vsepovsod. Sprva je pouk potekal le v nemškem jeziku, po letu 1895, ko je zaradi uvajanja slovenskih oddelkov odstopila celo avstrijska vlada, pa tudi v slovenščini. Dve zgradbi, v katerih je nekoč delovala gimnazija (na Slomškovem in Muzejskem trgu), še vedno stojita. Sedanje gimnazijsko poslopje je bilo dograjeno tik pred 1.svetovno vojno, in to pod pogojem, da se v novi gimnaziji poučuje samo v nemškem jeziku. Vojna in razpad Avstro-ogrske sta spremenila nemške načrte; že v letu 1918 je pouk stekel v slovenščini.
V Celju je bila med obema vojnama, ob nekaj strokovnih šolah, samo ta gimnazija. Po drugi svetovni vojni, ko je bila gimnazija osemletna, osnovna šola pa štiriletna, sta bili v Celju dve gimnaziji. Poleg I. gimnazije v Celju, ki se je že takrat tako tudi imenovala, je bila v Celju tudi II. gimnazija v Celju, sedanja III. osnovna šola v Vodnikovi ulici. V letih 1958-1982 je bila v Celju štiriletna splošna gimnazija spet samo ena - I. gimnazija v Celju. Nosila je ime Gimnazija Celje. Ko so bile v 80. letih v Sloveniji ukinjene vse gimnazije in uvedeno usmerjeno izobraževanje, se je osem let imenovala Srednja družboslovna šola Celje. V letu 1990 je spet postala gimnazija. V Celju sta nastali še dve splošni, kasneje pa še dve strokovni gimnaziji. Tako je v mestu ob Savinji sedaj kar pet gimnazij, tri pa še v bližnjih krajih: v Velenju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah. Prva celjska gimnazija pa je ohranila ime, kakršnega je imela po 2.svetovni vojni, torej I. gimnazija v Celju.
[uredi] Tradicija
Šola je izjemno ponosna na svojo tradicijo. Obiskovali so jo nekateri znameniti Slovenci, med njimi tudi Karel Destovnik Kajuh in Anton Martin Slomšek, ki sta morebiti najbolj znana dijaka te gimnazije.
Gimnazija je v zgodovini delovala še v dveh drugih stavbah, ki še stojita in sicer stavbi na Slomškovem in Muzejskem trgu. Trenutna stavba je stara 90 let in se nahaja na Kajuhovi ulici 2.
[uredi] Organizacija šole
Šola ima trenutno 35 oddelkov. Med njimi so štirje športni, štirje klasični in 27 splošnih, med katerimi so štirje kombinirani z glasbeniki (umetniški - glasba, petje). Šola ima 1085 dijakinj in dijakov ter 79 redno zaposlenih, od tega je 65 profesorjev. Strokovni delavci te šole so navedeni v letnem poročilu I. gimnazije, ki v slovenščini izhaja že vse od leta 1920, ob zaključku vsakega šolskega leta pa ga prejmejo vsi dijaki.
[uredi] Prostori v šoli
Obnovljena šolska knjižnica je v pritličju šole. Tako kot šola ima dolgoletno tradicijo. V knjižnici je preko 20.000 knjižnih enot, tudi vse knjige, ki so obvezne za domače branje in maturo. Učbeniški sklad na šoli ne obstaja, saj mora po mnenju ravnatelja vsak dijak imeti svoje učbenike.
[uredi] Dejavnosti na šoli
[uredi] Šolski orkester
Mladinski orkester I. gimnazije v Celju sta septembra 1997 s pomočjo mag. Antona Šepetavca ustanovila Simon Dvoršak in Gregor Deleja, bivša dijaka in maturanta I. gimnazije v Celju. Letošnje šolsko leto v njem sodeluje in muzicira 20 mladih glasbenikov iz prve celjske gimnazije in od drugod. Orkester ima v svoji sicer kratki zgodovini za sabo že številne priložnostne nastope in koncerte na Celjskem in drugod ter devet samostojnih koncertov.
Orkester uspešno sodeluje z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, Muzejem novejše zgodovine Celje, Rotary klubom Celje, Rotary in Rotaract kluboma iz Maribora, Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva iz Maribora, Univerzo v Mariboru in z različnimi priznanimi slovenskimi solisti ter zborom prve celjske gimnazije.
[uredi] Dijaška skupnost
Dijaška skupnost predstavlja telo predsednikov vse oddelčnih skupnosti I. gimnazije v Celju. Glavni nameni delovanja dijaške skupnosti vključujejo spremljanje dela dijakov, pomoči, organizacije aktivnosti v okviru šole, prenos podatkov do dijakov in sodelovanja med posameznimi razredi.
[uredi] Matematična liga
Oktobra je na I. gimnaziji v Celju začela potekati Matematična liga, v kateri sodelujejo vsi dijaki, ki imajo radi matematiko. Matematična liga je sklop tekmovanja in domačega dela. Tekmovalci si zbirajo točke doma s treninigi in v šoli na tekmovanju, ki je sestavljeno iz treh krogov. Najboljši tekmovalci si s tem pridobijo možnost nadaljnega tekmovanja na izbirnem tekmovanju za uvrstitev na državno tekmovanje. Vse potrebno znanje za uspešno tekmovanje lahko dijaki dobijo na matematičnem krožku. Matematična liga tako ni le tekmovanje ampak tudi proces učenja in spoznavanja novih matematičnih pojmov, kar dijakom med drugim omogoča uspešen nastop na tekmovanjih. Ob tem velja še posebej omeniti možnost statusa tekmovalca. Vsak dijak, ki sodeluje v matematični ligi, obiskuje krožek in redno tedensko izpolnjuje dodatno delo, lahko pridobi status tekmovalca.
[uredi] Šport na gimnaziji
I. gimnazija v Celju ima trenutno naziv prve športne gimnazije v Sloveniji.
Tako nogometna reprezentanca, kot šolska košarkarska liga sta do sedaj dosegali resnično izjemne rezultate. Nogometna reprezentanca se je že med drugim uvrstila tudi v državno finale, na občinskem (oz. regijskem) prvenstvu pa je največkrat zasedla 1. mesto. Na atletskih tekmovanjih je vedno zasedala odlična mesta, na zadnjem regijskem tekmovanju pa je bila druga.
Ironija je, da I. gimnazija v Celju nima telovadnice oz. ima manjši telovadni prostor, ki ustreza srednje veliki učilnici. Po standardih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport to naj ne bi bila telovadnica. Velika telovadnica bo dograjena šele okoli leta 2008 (ob 200-letnici šole) in bo zapolnila del igrišča za šolo.
[uredi] Znani dijaki I. gimnazije
- Andrej Arko - anglist, rusist, pisatelj in prevajalec
- Aleksandra Balmazović - igralka
- Anton Aškerc - pesnik, duhovnik in arhivist
- Ljerka Bizilj - televizijska novinarka in voditeljica
- Franjo Bobinac - poslovnež
- Karel Destovnik Kajuh - pesnik, partizan in borec XIV. divizije
- Anžej Dežan - pevec
- Jožica Dolenšek - fizičarka in profesorica, častna članica DMFA
- Ana Drev - alpska smučarka in olimpijka
- Franc Fazarinc - zdravnik in pilot
- Igor Grdina - zgodovinar in slovenist
- Drago Hribar - novinar in publicist
- Franc Jakopin - jezikoslovec, slavist, leksikograf in imenoslovec
- Manica Janežič Ambrožič - francistka, novinarka in televizijska voditeljica
- Orest Jarh - fizik
- Matjaž Kmecl - slavist, književni zgodovinar in teoretik, pisatelj in politik
- Anton Kolar - glasbenik, dirigent, skladatelj, pianist, violinist, tolkalist in glasbeni esejist
- Tone Kregar - sociolog, zgodovinar, tekstopisec in pevec
- Jana Kvas - slavistka, pesnica in šansonjerka
- Janko Lešničar - zdravnik, infektolog, častni meščan Celja
- Stanko Lorger - atlet, olimpijec, matematik, fizik in profesor, častni meščan Celja
- Drago Matko - elektroinženir
- Božena Orožen - slavistka, rusistka, književna zgodovinarka in publicistka
- Darinka Pavletič Lorenčak - slikarka, pesnica, častna meščanka Celja
- Brane Piano - novinar in publicist
- Petra Pogorevc - novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka
- Vasja Predan - slavist, teatrolog, književni kritik, publicist in urednik
- Jurij Sadar - arhitekt
- Anton Martin Slomšek - duhovnik, pisatelj, pedagog in skladatelj
- Janez Stanonik - germanist, član SAZU
- Bojan Šrot - pravnik, sodnik, odvetnik, alpinist, župan Mestne občine Celje
- Jernej Štromajer - bivši predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS), aktiven predstavnik študentov in član Predsedstva Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), ter namestnik predsednice ŠOS
- Tone Tiselj - rokometaš in trener
- Dalibor »Bori« Zupančič - glasbenik, slikar, karikaturist in ilustrator
- Jože Zupančič - profesor in ravnatelj
[uredi] Znani profesorji I. gimnazije
- Božena Orožen - slavistka, rusistka, književna zgodovinarka in publicistka
- Jožica Dolenšek - fizičarka
- Josip Grasselli - matematik
- Bojan Prašnikar - nogometaš, trener in selektor
- Jože Zupančič - profesor in ravnatelj
[uredi] Galerija
Jože Zupančič, ravnatelj |
|||
Profesorji I. gimnazije |
[uredi] Viri
- Anton Šepetavc, Gimnazija v srcu, I. gimnazija v Celju 2005
- Uradna spletna stran I. gimnazije v Celju