Celje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Celje
Pogled s Celjskega gradu, 2004
Grb
Mestna občina Celje
Koordinate: 46°14′24″N, 15°16′12″E
Država	Slovenija
Ustanovitev	46 n. št. (kot Municipium Claudia Celeia
Župan	Bojan Šrot
Mestni svet
Zavetnik mesta
Prebivalstvo:
- mesto:	37.834
Časovni pas:	CET (UTC+1)
Poštna številka	3000
Številke območja	03
Spletna stran: www.celje.si

Koordinate: 46° 14’ 24’’ severno, 15° 16’ 12’’ vzhodno

Celje [cêlje] (madžarsko Cille, nemško Cilli) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 37.834 prebivalci je Celje tretje največje slovensko mesto.

[uredi] Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1441. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

[uredi] Mestni predeli

• Glazija
• Lisce
• Otok
• Skalna klet

[uredi] Zgodovina mesta

Celje leta 1938, slika Pelikan.

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. ^{[navedi vir]} V 1. stoletju pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo l. 46, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimir Hrásky, 1895-1896)

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju. ^{[navedi vir]} Celeio je Konstantin I. Veliki (272-337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137).

Mesto je dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, mestne pravice pa 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II.

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

[uredi] Prebivalstvo

Ob popisu leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 40.704 (84,7%) občanom, hrvaščina 1658 (3,5%) osebam, srbščina 1472 (3,1%) osebam, srbohrvaščina 986 (2,1%)osebam, bosanščina pa 743 (1,5%) osebam. Neznano je za 1812 (3,8)% oseb. 25.456 ali 52,9% prebivalcev je katoličanov.

[uredi] Znamenitosti

[uredi] Zgodovinske in kulturne stavbe

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)

I. gimnazija v Celju

Ljudska posojilnica, (Jože Plečnik, 1928-1929)

Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

• Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
• Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
• Celjsko mestno obzidje (1473)
• Vodni stolp (15. stoletje)
• Stara grofija (Celjska grofija, Graffei) (med 1580 in 1603)
• Celjski strop (pred 1603)
• Kalvarija (1717)
• Prothasijev dvorec (okoli 1770)
• Marijino znamenje (1776)
• Magistrat (začetek 19. stoletja)
• Marijino znamenje (19. stoletje)
• Železni dvor (Eisenhof)
• Železniška postaja (1846)
• Slovensko ljudsko gledališče (1885)
• Narodni dom (Jan Vladimir Hrásky) (1895-1896)
• Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905-1906)
• Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928-1929)
• Stari pisker, Minoritski samostan
• Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
• Celjska koča
• Grmada

[uredi] Sakralne stavbe

• Heraklejevo svetišče (Herkulovo svetišče)
• Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
• Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
• cerkev svetega Daniela (začetek 14. stoletja)
• cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
• cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
• cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
• cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609-1615)
• Jožefova cerkev (1680)

[uredi] Hoteli

• Hotel Celeja (danes Hotel Štorman)
• Hotel Evropa
• Hotel Turška mačka

[uredi] Kultura

• Pokrajinski muzej Celje,

Predstavlja etnološko zbirko, bolj celjske okolice, kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maximiliane Karlin.

• Muzej novejše zgodovine Celje,

Velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej hodimo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, to si lahko pogledate v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis.

[uredi] Znani Celjani in osebnosti rojene v Celju

• Emerik Bernard (1937 – ) - slikar,
• Jolanda Čeplak (1976 – ) - atletinja,
• Anica Černej (1900 – 1944) - pesnica, pisateljica in učiteljica,
• Janez Drnovšek (1950 – ) - politik, državnik in 2. predsednik Republike Slovenije,
• Janez Drozg (1933 – 2005) - filmski režiser, nagrajenec prešernovega sklada 1982 za film,
• Thea Gammelin (1906 – 1988) - slikarka, (rojena v Braunshauptnu),
• Cvetko Golar (1879 –1965) - pesnik in pisatelj,
• Andrej Hieng (1925 – ) - pisatelj,
• Romana Jordan Cizelj (1966 – ) - fizičarka in političarka,
• Jelko Kacin (1955 – ) - politik,
• Alma Maksimiljana Karlin (1889 – 1950) - popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica,
• Janez K. Lapajne (1937 – ) - geofizik in seizmolog,
• Janez Lapajne (1967 – ) - filmski režiser,
• Vladimir Levstik (1886 – 1957) - pisatelj in prevajalec,
• Vita Mavrič – šansonetka in pevka,
• Vatroslav Oblak (1864 – 1896) - slavist,
• Janko Orožen – zgodovinar,
• Darinka Pavletič-Lorenčak – (1924 - ) - slikarka, grafična umetnica in pesnica, častna meščanka Celja,
• Oto Pestner (1956 – ) - glasbenik in pevec,
• Andreja Rihter - muzealka in ministrica za kulturo,
• Lojze Rozman (1930 – 1997) - igralec,
• August Friderik Seebacher (1887 – 1940) - slikar in grafik,
• Bina Štampe Žmavc (1951 - ) - svetovno priznana pesnica in pisateljica,
• Aleksander Cepuš (1967) - skladatelj in glasbenik,
• Josip Tominšek (1872 – 1954) - slavist in gornik,
• Beno Udrih (1982 – ) - košarkar,
• Urška Žolnir (1981 – ) - judoistka.

[uredi] Pobrateni mesti

Celje je pobrateno z mestoma:

Grevenbroich	Nemčija
Singen	Nemčija	(od leta 1989)

[uredi] Glej tudi

• seznam mest v Sloveniji
• I. gimnazija v Celju

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Celje

• Celje, uradna stran občine,
• Zemljevid Celja z okolico, 1:50.000 na multimap.com (v angleščini).
• Zračni posnetek Celja
• Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Celje,
• Sveti Jožef v Celju
• Svetina nad Celjem