Jan Niecisław Baudouin de Courtenay
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jan Niecisław Baudouin de Courtenay, poljski jezikoslovec in slavist, * 13. marec 1845, † 3. november 1929.
Jan Niecisław Baudouin de Courtenay je najbolj poznan po svoji teoriji fonemov in fonemskih alteracij.
Rodil se je na Poljskem, doktoriral na Univerzi v Leipzigu pri mentorju Augustu Leskienu, nato pa večino življenja preživel na ruskih univerzah, najdlje na Univerzi v St. Petersburgu. V času delovanja v Rusiji se je imenoval Ivan Aleksandrovic Boduen de Kurtene. Od konca prve svetovne vojne do svoje smrti v letu 1929 je bil profesor za indoevropske jezike na Univerzi v Varšavi.
Njegovo delo na področju teorije fonemov je privedlo do oblikovanja treh najpomembnejših šol fonologije v 20. stoletju prejšnjega stoletja: leningrajske, moskovske in praške šole fonologije.
Za časa svojega življenja je objavil številna dela v slovanskih jezikih, med drugim tudi v slovenskem.
