Rusija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||
| Nacionalno geslo: - | |||||
 |
|||||
| Uradni jezik | ruščina (med mnogimi drugimi v političnih podenotah) | ||||
| Uradna pisava | cirilica | ||||
| Glavno mesto | Moskva | ||||
| Največje mesto | Moskva | ||||
| Predsednik | Vladimir Vladimirovič Putin | ||||
| Predsednik vlade | Mihail Jefimovič Fradkov | ||||
| Površina - Skupno - % voda |
1. na svetu 17.075.200 km² 0,5% |
||||
| Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
7. na svetu 145.537.200 8.5/km² |
||||
| Neodvisnost Datum |
od ZSSR: 24. avgust 1991 |
||||
| Valuta | rubelj (RUR) | ||||
| Časovni pasovi | UTC od +2 do +12 | ||||
| Državna himna | Himna Ruske federacije | ||||
| Vrhnja internetna domena | .RU | ||||
| Nacionalna klicna koda | 7 | ||||
Ruska federacija ali krajše Rusija (rusko Россия - Rossija) je največja država sveta, saj pokriva preko 17 milijonov kvadratnih kilometrov v Evropi in Aziji; vsaka od naslednjih največjih petih držav je približno za polovico manjša od nje. Rusi sami ločijo med pojmoma Ruska federacija in Rusija, poleg tega pa dodajajo še tretjega.
Rusija meji na zahodu na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko (zadnji dve prek enklave na obali Baltskega morja), Belorusijo, Ukrajino, na jugu pa na Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Kitajsko, Mongolijo, Severno Korejo, na jugovzhodu pa ima morsko mejo z Japonsko. Njena obsežna obala se na odprtem morju razteza od Arktičnega oceana do severnega Pacifiškega oceana; prek bolj zaprtih vodnih površin, Črnega morja, Baltskega morja in Kaspijskega jezera, je obrnjena tudi proti več drugim državam.
Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.
Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga vsake štiri leta na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.
Vsebina |
[uredi] Upravne delitve
Rusko federacijo sestavlja veliko število različnih političnih podrazdelitev, ki jih je skupaj 89. Znotraj federacije obstaja 21 republik z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik odgovarja ozemljem nekaterih etničnih manjšin. Ostalo ozemlje sestavlja 49 oblasti (oziroma pokrajin) (область) in 6 regij (upravnih območij) (край), kjer je 10 avtonomnih okrožij (округ) in 1 avtonomna pokrajina. Poleg tega obstajata 2 zvezni mesti, Moskva in Sankt-Peterburg.
Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v carski Rusiji gubernija (губерния), njen sestavni del pa okraj (уезд).
(Seznam administrativnih enot Ruske federacije)
[uredi] Geografija
Rusko površje je izredno enolično, spreminja pa se zelo počasi. Kljub temu pa velika površina omogoča raznolike geografske enote.
Zahod države leži na Baltskem ščitu in Ruski plošči. Na tem območju govorimo o Vzhodnoevropskem nižavju, ki je nekoč veljal za pravo žitnico Evrope.
Vzhodno od tega leži Gorovje Ural, za katerim leži Zahodnosibirsko nižavje, obsežno, močvirnato območje, bogato z nafto in zemeljskim plinom.
Srednjesibirsko višavje in Zahodnosibirsko nižavje ležita v Sibiriji, enem najhladnejših poseljenih delov sveta. Polotok Kamčatka je značilen po svoji vulkanski dejavnosti.
[uredi] Rastlinstvo
Na skrajnem severu uspeva le tundrsko rastlinstvo, ki proti jugu počasi preide v lesotundro (gozdno tundro), nato pa v iglasti gozd. Iglasti gozd Rusi imenujejo »tajga«, v njem pa raste tudi breza.
Južno od pasu tajge raste mešani gozd, ki kasneje preide v gozdno stepo, kjer je dreves vedno manj. Stepsko rastlinstvo na jugu preide v polpuščavsko, nato pa v puščavsko rastlinstvo.
[uredi] Zvezna okrožja
Glavni članek: Zvezna okrožja Rusije
Rusija je od nedavnega razdeljena na 7 zveznih okrožij (rusko федеральный округ) (štiri v Evropi, tri v Aziji):
- Osrednje zvezno okrožje (Центральный)
- Severno-kavkaško zvezno okrožje (Северо-Кавказский), imenovano tudi Južno zvezno okrožje (Южный федеральный округ)
- Severozahodno zvezno okrožje (Северо-западный)
- Daljnjevzhodno zvezno okrožje (Дальневосточный)
- Sibirsko zvezno okrožje (Сибирский)
- Uralsko zvezno okrožje (Уральский)
- Privolško zvezno okrožje (Приволжский)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³
1 Pomemben del države leži v Aziji. 2 Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. 3 Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope.
Armenija | Azerbajdžan | Belorusija | Gruzija | Kazahstan | Kirgizistan | Moldavija | Rusija | Tadžikistan | Turkmenistan | Ukrajina | Uzbekistan
Albanija · Andora · Armenija · Avstrija · Azerbajdžan · Belorusija · Belgija · Bosna in Hercegovina · Bolgarija · Ciper · Češka · Črna gora · Danska · Estonija · Finska · Francija · Gruzija · Grčija · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kanada · Kazahstan · Kirgizistan · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija · San Marino · Slovaška · Slovenija · Srbija · Španija · Švedska · Švica · Tadžikistan · Turčija · Turkmenistan · Ukrajina · Uzbekistan · Vatikan · Združene države Amerike · Združeno kraljestvo
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
