Janko Kersnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janko Kersnik, slovenski pisatelj, * 4. september 1852, Brdo pri Lukovici, Slovenija, † 28. julij 1897, Ljubljana.

Vsebina 1 Življenjepis 2 Najbolj znana dela 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

Janko Kersnik se je rodil v uradniško-plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral eno leto pravo na Univerzi na Dunaju, potem pa je nadaljeval na Univerzi v Gradcu, kjer je leta 1874 končal študij prava. Postal je pripravnik na fin. prokuraturi v Ljubljani, leta 1878 pa je pri dr. Zupancu prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu. Čez dve leti je naredil notarski izpit in ostal notar vse do smrti. Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Nato je bil izvoljen za predsednika podružnice Kmetijske družbe, spomladi leta 1885 pa za župana lukoviške občine. Leta 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Čez 6 let je nevarno zbolel za sušico v grlu, zaradi katere je leta 1897 umrl.

[uredi] Najbolj znana dela

• Na Žerinjah (1876)
• Rokovnjači - dopolnil po smrti Josipa Jurčiča (1881)
• Lutrski ljudje (1882)
• Ciklamen (1883)
• Gospod Janez (1884)
• Agitator 1885)
• Testament (1887)
• Kmetske slike (1891)
• Jara gospoda (1893)
• Očetov greh (1894)

[uredi] Glej tudi

• Seznam slovenskih pisateljev
• Seznam realističnih pisateljev
• Slovenska književnost

[uredi] Zunanje povezave

• Omnibus, virtualna knjigarna, dela Janka Kersnika