Ježi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ježi |
||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
Ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu. Ježev je 16 vrst in živijo v Evropi, Afriki, Aziji in celo na Novi Zelandiji. V toku evolucije so se ježi v zadnjih 15 miljonih let bolj malo spremenili. Ježi se prehranjujejo z žuželkami, žabami, kačami, ptičjimi jajci, gobami, jagodami, ..., torej so vsejede živali. Samica je breja od 48 do 60 dni. Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let. V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ko je ogrožen se ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zarad tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah.