Jernej Kopitar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec, * 21. avgust 1780, Repnje pri Vodicah, † 11. avgust 1844, Dunaj, Avstrija.
Po končani gimnaziji v Ljubljani je postal domači učitelj v Zoisovi hiši, nato njegov tajnik in knjižničar. Leta 1808 je odšel na Dunaj študirat pravo in se posvetil raziskovanju slovanskih jezikov. Zaposlil se je kot knjižničar v dunajski dvorski knjižnici in sčasoma postal njen ravnatelj in cenzor za slovanske in novogrške knjige.
Med evropskimi jezikoslovci je bil cenjen znanstvenik in mislec. Leta 1808 je izdal Slovnico slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki velja za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika. V delu Glagolita Clozianus (1836) je objavil Brižinske spomenike s prevodom in komentarji. V uvodu je razložil t.i. panonsko teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine, vendar je znanstvena stroka teorijo pozneje ovrgla.
Usmerjal je delo svoje in nekoliko mlajše generacije, ki se je ukvarjala s slovarskim in slovničnim delom, šolskimi učbeniki, sestavljanjem prenovljenega črkopisa in z zbiranjem ljudskega slovstva. Zaradi njegovih prizadevanj je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenščino.
Zahteval je enoten knjižni jezik za vse Slovence in pozival k reformi pisave. Po njegovih nazorih naj bi pesniški jezik temeljil na kmečki govorici. Slovenščina naj bi bila za preproste in neizobražene ljudi, izobraženci pa naj bi uporabljali nemščino ali "ilirščino" (t.j. hrvaščino). Vuku Karadžiću je pomagal pri oblikovanju srbskega knjižnega jezika, temelječega na govorici ljudstva.
Po letu 1830, zlasti po abecedni vojni in odkritem spopadu s Čopovim in Prešernovim krogom, je začel njegov vpliv plahneti. Na znanstvenem področju sta Kopitarjeve ideje ohranjala Metelko in Miklošič.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Bartholomäus (Jernej) Kopitar : neue Studien und Materialien anlässlich seines 150. Todestages. Ur. Walter Lukan. Wien, 1994;
- Walter Lukan, "Bartholomäus Kopitars 'Bibliothekarischer Bericht' - ein Dokument des Austroslawismus und die Probleme seiner Veröffentlichung". Österreichische Osthefte 37 (1995), 147-194;
- Walter Lukan, "´Le čevlje sodi naj Kopitar!´ - in Penzelnovega Horacija!". V Melikov zbornik. Ljubljana, 2001, 431-440
