Joan Miró
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Joan Miró, španski slikar, kipar in lončar, * 20. april 1893, Barcelona, Katalonija, Španija, † 25. december 1983, Mallorca, Španija.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Miró se je rodil l. 1893 kot sin zlatarja v Barceloni. Na očetovo željo si je pridobil trgovsko izobrazbo, a je ob tem obiskoval tudi likovni pouk. Med 1910 in 1911 je dalel kot računovodja, dokler ni živčni zlom očeta prepričal, da je trgovski poklic za Mirója neprimeren.
Po tem je l. 1912 začel študij na Akademiji za umetnost v Barceloni. Leta 1920 je prvič odpotoval v Pariz, kjer se je izpopolnjeval v risanju na akademiji La Grande Chaumière. 1926 je skupaj z Maxom Ernstom delal scenografijo za igro Romeo in Julija. Istega leta mu je umrl oče. L. 1927 se je preselil v Cité des Fusains, kjer je med drugimi imel za sosede slavne Maxa Ernsta, Jeana Arpa in Pierra Bonnarda. L. 1928 je spoznal kiparja Alexandra Calderja, s katerim sta ustvarila tesno prijateljstvo, ki je imelo velik vpliv tudi na Mirójevo ustvarjanje. Oktobra 1929 se je poročil s Pilar Juncosa v Palmi de Mallorca. Po vrnitvi v hišo njegovega otroštva l. 1932, je 1933 spoznal Vasilija Kandinskega. Njegove mame, je l. 1944 začel z izdelovanjem bronastih skulptur in z delom s keramiko.
L. 1956 se je Miró preselil v Palmo de Mallorca. Pri gradnji mu je pomagal svak in miro se je l. 1958 s svojo ženo lahko vselil v novo domovanje Son Abrines. V istem letu si je z Guggenheimovo mednarodno nagrado pridobil še Son Boter, ki je bila prvotno načrtovana kot kiparska delavnica, a je kasneje postala Mirójev drugi slikarski atelje. Gradnjo delavnic je prevzel Mirójev tesen prijatelj Josep Lluís Sert, direktor na Graduated Scholl of Design v Harvardu, ki je veljal za glasnika evropske avantgardne arhitekture. Miróju je ustvaril poetično in funkcionalno sobo, v kateri je Miró njegov umetniški proces pripeljal do najvišje točke.
Miró je umrl 25. Decembra 1983 v Palmi de Mallorca in bil svečano pokopan v družinski grob. Njegova edina hči Maria Dolors Miró Juncosa, častna predsednica Mirójevega sklada v Palmi in Barceloni je umrla decembra 2004 v Palmi de Mallorca.
[uredi] Navedki
” (...) moje sanje so, če se bom kdaj kjerkoli zares lahko naselil, imeti veliko delavnico. Ne toliko zaradi svetlobe, (...), ampak zaradi prostora za veliko platen, saj več kot delam, več volje za delo imam.” Joan Miró
Zaradi skrbi, da bi bilo njegovo delo pozabljeno, je Miró del svoje lastnine kot darilo podaril mestni upravi Palme de Mallorca. V čast darilu je bil l. 1981 ustanovljen sklad Fundació Pilar i Joan Miró a Mallorca.
” (...) ne želim si, da bi nekega dne na tem tem mestu zgradili kakšnega od the groznih nebotičnikov, ki me obkrožajo z vseh strani (...). Misel, da bi bile stene Son Boterja nekega dne porušene in slike za vedno izgubljene, me preganja dneve in noči...” Joan Miró
[uredi] Izbor priznanj
- velika nagrada za grafiko, Benetke, 1954
- imenovanje za satrapa na Collège de Pataphysique v Parizu, 1957
- mednarodna Guggenheimova nagrada, 1958
- častni doktorski naziv na Harvard University, 1968
[uredi] Izbor del
- Karneval harlekinov, 1925
- Kompozicija (Majhno vesolje), 1933 (Fondation Beyeler, Basel)
- Nocturne, 1935 (Cleveland Museum of Art)
- Sedeča ženska, 1938
- Pesnica, 1940
- Človek in pes pred soncem, 1949 ( Kunstsammlung Basel)