Juda Iškarijot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Judežev poljub, Giotto di Bondone.

Juda vrne 30 srebrnikov duhovnikom.

Júda Iškarijót (tudi Judež) je bil tisti od apostolov, ki je Jezusa izdal. *(?); †29-33(?), Jeruzalem.

Ime Juda je bilo zelo pogosto, zato so se nosilci tega imena ločili med sabo po vzdevkih (glej tudi: apostol Juda Tadej). Juda Iškarijot se imenuje v hebrejščini יהודה איש־קריות‎ [Yəhûḏāh ʾΚ-qəriyyôṯ, Juda iš-Karijot], v grščini pa Ιούδας Ισκάριωθ [Judas Iskarioth] ali Ιούδας Ισκαριώτης [Judas Iskariotes]. Vzdevek Iškarijot bi lahko pomenil povezavo s krajem (Juda iz kraja Karijot). Druga možna razlaga povezuje vzdevek Iškarijot z latinsko besedo sicarius = vojščak z bodalom. Ta razlaga celo namiguje na možnost, da je Juda Iškarijot pravzaprav samo splošna označba "Jud z bodalom" (ali bolj neposredno povedano: "Židovski ubijalec").

Zgodba o Judovi izdaji je zelo znana. Opisana je v vseh štirih kanoničnih evangelijih. Juda se je dogovoril z velikim duhovnikom Kajfo, da bo Jezusa izdal. Za to je dobil 30 srebrnikov. Po zadnji večerji je Jezus odšel z učenci molit na vrt Getsemani pod Oljsko goro. Juda pa je šel iskat vojake in hlapce velikega duhovnika in jih pripeljal k Jezusu. Juda je Jezusa poljubil, saj bil dogovorjen, da bo tako pokazal, koga naj aretirajo. Ta poljub je postal znan kot Judežev poljub, kar je v številnih jezikih sinonim za zahrbtno izdajo. Jezus se aretaciji ni upiral in tudi svoje učence je pozval k mirnosti. Jezusa so potem odpeljali na zaslišanje k velikemu duhovniku Kajfu, pozneje pa še k Herodu in k Ponciju Pilatu, ki je ukazal, da ga mučijo in usmrtijo s križanjem (Mt 26-27; Mr 14-15; Lk 22-23; Jn 18).

V Svetem pismu lahko beremo dve nadaljevanji zgodbe o Judu Iškarijotu.

• V Matejevem evangeliju piše, da je začela Juda peči vest, zato je vrnil 30 srebrnikov duhovnikom, potem pa se je obesil (Mt 27,3-10). Po izročilu se je obesil na drevo vrste Cercis Siliquastrum, ki se zdaj po njem imenuje Judeževo drevo.
• V Apostolskih delih pa piše, da je Juda z dobljenim denarjem kupil zemljišče, nato pa je "padel z glavo navzdol, tako da se je razpočil in se mu je izsulo vse drobovje" (Apd 1,18-19).

Po Judovi smrti so se ostali apostoli odločili, da izbrejo novega člana - izpraznjeno mesto je zasedel apostol Matija.

Leta 1970 so v Egiptu odkrili papirus iz 2. stoletja. Ta papirus je postal znan kot Evangelij po Judu Iškarijotu, saj opisuje zgoraj navedene dogodke z Judovega zornega kota. Besedilo ima močan gnostični poudarek: Juda naj bi Jezusu omogočil, da se znebi spon telesnega življenja.