Kambiz II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kambiz II., (perzijsko کمبوجیه, Kambudžija), perzijski kralj (šahinšah), * ??? , † marec 521 pr. n. št., vladal od leta 530 pr. n. št. do svoje smrti.

[uredi] Življenjepis

Kambiz II. je bil sin Kira II. Starejšega Velikega in je pripadal Ahemenidski vladarski rodbini. Ko je leta 539 pr. n. št. Kir II. osvojil Babilon, je sodeloval v glavnih verskih praznovanjih (Nabonidova kronika). V valju, ki vsebuje Kirov razglas Babiloncem, je njegovo ime poleg očetovega v molitvah k Marduku. Na tablici iz prvega leta vladanja Kira II. so Kambiza imenovali babilonski kralj. Kakor zgleda je bila njegova oblast kratkotrajna. Šele, ko se je Kir II. leta 530 pr. n. št. pripravil na svoj zadnji bojni pohod proti vzhodu, je dal krono Kambizu. Številne babilonske tablice tega časa so datirane od nastopa in prvega leta vladanja Kambiza, ko je bil Kir II. »kralj dežel« (oziroma sveta). Po smrti svojega očeta spomladi 528 pr. n. št. je postal Kambiz edini kralj. Tablice, ki so datirane od njegovega vladanja v Babiloniji, označujejo čas do konca njegovega osmega leta, to je marca 521 pr. n. št. Herodot, ki je označeval njegovo vladanje od Kirove smrti, je določil dobo njegovega vladanja na sedem let in pet mesecev, to je od leta 528 pr. n. št. do poletja 521 pr. n. št.

Zapisi o Kambizu II., ki so se ohranili prek grških avtorjev, prihajajo iz dveh različnih virov. Prvi, ki tvori glavni del Herodotovih zapisov, je egipčanskega izvora. Tukaj je Kambiz zakonit sin Kira II. in hčere Aprija z imenom Nitet(is).

Kambiz se je želel poročiti z Amazisovo hčerjo in ta mu je namesto svoje poslal Aprijevo hčer. Zaradi nje je Kambiz začel z vojno. Njegov velik zločin je bil umor Apisa, zaradi katerega je bil kaznovan z norostjo, v kateri je zagrešil še več drugih zločinov. Ubil je brata in svojo sestro in nazadnje izgubil svoj imperij in umrl od ran v kolk, na istem mestu kjer je ranil sveto žival. Zgodbe so pomešane z zgodbami grških plačancev in še posebej zgodba o njihovem voditelju Faniju Halikarnaškemu, ki je izdal Egipt Perzijcem. V perzijskem izročilu je Kambizov zločin umor njegovega brata. Nadalje ga obtožujejo pijanstva, v katerem je zakrivil veliko zločinov, ki so pospešili njegov padec. Ta izročila lahko najdemo v različnih Herodotovih pojasnjevanjih in tudi v kasnejši obliki, vendar z zanesljivejšimi podrobnostmi o njegovi družini, v Ktezijevih odlomkih. Z izjemo tablic iz babilonskih časov in nekaj egipčanskimi napisi nimamo drugih sočasnih dokazov o Kambizovem vladanju. Imamo le kratke zapise Dareja I. Velikega v Behistunskem napisu. Iz teh virov je težko določiti pravo sliko Kambizovega značaja, zagotovo pa je bil divji trinog in podvžen pijančevanju in mnogim zlobnim dejanjem.

Bilo je čisto naravno pričakovati, da bo po Kirovem zavojevanju Azije Kambiz začel z osvajanjem Egipta, še edine neodvisne države zahodnega sveta. Preden je odšel na bojni pohod je ubil svojega brata Smerdisa (Bardijo), ki ga je oče Kir II. imenoval za voditelja vzhodnih provinc. Datum je podal Darej I., medtem ko so grški avtorji zapisali letnico umora po osvojitvi Egipta. Vojna se je začela leta 525 pr. n. št. Amazisa je ravnokar nasledil njegov sin Psametik III. Kambiz se je pripravil na pohod čez puščavo v zavezništvu z arabskimi vodji, ki so prinesli velike zaloge vode. Kralj Amazis je upal, da se bo lahko Egipt ubranil pretečemu perzijskemu napadu z zavezništvom z Grki. Vendar je to upanje zamrlo. Ciprska mesta in tiran Polikrat Samoški, ki je imel veliko ladjevje, so se pridružili Perzijcem. Tudi poveljnik grških enot Fanij Halikarnaški se jim je pridružil. V odločilni bitki pri Pelusiju so Egipčani izgubili. Kmalu zatem so Perzijci zavzeli Memfis. Ugrabljenega kralja Psametika so usmrtili, ker je poskušal zanetiti upor. Egipčanski napisi kažejo, da je Kambiz II. uradno privzel faraonske naslove in oprave, čeprav lahko verjamemo, da ni skrival svojega prezira do egipčanskih običajev in religije. Iz Egipta je Kambiz poskušal zavzeti Kuš, oziroma kraljestvi Napata in Meroe na območju dananšnjega Sudana. Njegova vojska ni bila sposobna prečkati puščav. Po težkih izgubah se je moral vrniti. Na napisu iz Napate (v Berlinskem muzeju) je nubijski kralj Nastesen navedel, da je premagal enote Kembasudena, to je Kambiza, in zaplenil njegove ladje (H. Schafer, Die Aethiopische Königsinschrift des Berliner Museums, 1901). Tudi drugi pohod proti Oazi Sivi je podobno propadel. Načrt napada na Kartagino se je izjalovil zaradi zavrnitve Feničanov, da bi delovali proti svojemu sorodnemu ljudstvu. Medtem je v Perziji spomladi 522 pr. n. št. prišel na oblast uzurpator Gaumata, ki se je izdajal za ubitega Smerdisa. Priznali so ga v celotnem imperiju. Kambiz mu je hotel odditi nasproti, vendar je uvidel, da ne bo uspel, in je naredil samomor. To je navedel Darej I., kar sta prav gotovo povzela tudi Herodot in Ktezij, ki sta opisala njegovo smrt kot nesrečo. Po Herodotu je Kambiz umrl v sirski Ekbatani, oziroma Hamatu. Jožef (Antiquites) je navedel Damask, Ktezij pa Babilon, kar je absolutno nemogoče.

[uredi] Izgubljena Kambizova vojska

Po Herodotu je Kambiz II. poslal vojsko, da bi ogrozila Amonovo preročišče v Oazi Siva. Vojska 50.000 mož je bila na pol poti čez puščavo, ko se je nepričakovano pojavila peščena nevihta in jih pokopala. Čeprav mnogi egiptologi smatrajo to zgodbo za mit, so mnogo let iskali ostanke. Med iskalci sta bila grof Lazlo de Almásy (po katerem izvira roman Angleški pacient) in sodobni geolog Tom Brown. Nekateri verjamejo, da so nedavna izkopavanja pri iskanju nafte odkrila ostanke vojske. Roman Paula Sussmana Izgubljena Kambizova vojska (The Lost Army Of Cambyses) ponovno obdela zgodbo tekmovalnih arheoloških odprav, ki so iskale ostanke.

Predhodnik: Kir II. Starejši Veliki	Perzijski kralj	Naslednik: Smerdis
Psametik III.	Egipčanski faraon Sedemindvajseta dinastija