Kielski sporazum
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kielski sporazum je bil dogovor med Švedsko in Dansko-Norveško, podpisan 14. januarja 1814 in je določal predajo Norveške s strani danskega kralja kot poraženca v Napoleonskih vojnah švedskemu kralju v zameno za švedske posesti v Pomeranju. Sporazum ni vključeval nekdanjih norveških kolonij Grenlandije, Islandije in Ferskih otokov, ki so ostali pod Dansko. Ne glede na to se sporazum, podpisan v Kielu, nikoli ni izvršil. Suverenost nad Pomeranjem je prešla na Prusijo, Norveška pa je s pomočjo tajne podpore Danske krone 17. maja razglasila neodvisnost s privzeto ustavo in izvoljenim princem Kristjanom Frederikom kot kraljem. Po kratkotrajni vojni s Švedsko in izgonu kralja je norveški Storting na Konvenciji v Mossu izbral švedskega kralja Karla XIII. za svojega in sprejel vstop v personalno unijo s Švedsko.
