Kočna, Kamniško-Savinjske Alpe
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Kočna | |
|---|---|
 Kočna, z Jenkove planine |
|
| Višina | 2540 m |
| Gorstvo | Kamniško-Savinjske Alpe |
Kočna (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintavcev. S svojo masivnostjo in značilno obliko je prepoznana daleč naokrog po Ljubljanski kotlini. Vršni greben je sestavljen iz dveh delov; nižjega zahodnega (Kokrska Kočna, 2475 m) in vzhodnega glavnega (Jezerska Kočna, 2540 m). Od vsepovsod pada s strmim skalnatim ostenjem. Proti zahodu se spušča v dno doline Kokre, na severu z grebenoma v dolino Makekove Kočne. Na vzhodu se preko Dolške škrbine naslanja na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp Grintovec, na jugu pa pada v dolino Suhadolnice.
Vsebina |
[uredi] Izhodišča
- Jezersko (906 m)
- Kamnik, Kamniška Bistrica (601 m)
- Preddvor, Kokra
[uredi] Vzponi na vrh
- 4½-5h: iz Kokre, po Suhadolnikovi poti
- 3¼h: od Češke koče na Spodnjih Ravneh (1542 m), po Kremžarjevi poti (transverzala)
- 3½h: od Zoissove koče na Kokrskem sedlu (1793 m), čez Dolce
- 1¾h: z vrha Grintovca, po Špremovi poti (transverzala)
[uredi] Razgled
Razgled s Kočne je zaradi njene izpostavljenosti in višine eden najlepših v Grintovcih. Na zahodu se nam iznad gorenjske ravnine dvigujejo vzhodne Julijske Alpe z izstopajočim Triglavom. Desno od njega je bližnji Storžič, sledijo Karavanke s Stolom, Košuto, Obirjem in Peco. Za njimi se vzdigujejo visoke avstrijske Alpe. Na vzhodu nam pritegne pogled Grintovec, ki zastira pogled na ostale vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Na jugu pa se nam preko Krvavca in Ljubljanske kotline prikažejo Krim, notranjski Snežnik in ostali nižji vrhovi južne Slovenije.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
