Koloid
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm. Koloid lahko obravnavamo kot večfazni sistem, pri čemer sta komponenti lahko v isti fazi (npr. emulzija) ali v različnih fazah (npr. pena).
[uredi] Razvrstitev koloidov
Koloide lahko razvrstimo glede na to, v kateri fazi sta dispergirana (razpršena) snov in disperzno sredstvo.
| Dispergirana snov | ||||
|---|---|---|---|---|
|
|
|
|
||
| Disperzno sredstvo | plin |
(vsi plini so topni) |
kapljevinski aerosol npr. megla |
trdninski aerosol npr. dim |
| kapljevina | pena npr. stepena smetana |
emulzija npr. mleko, majoneza, krema za roke |
sol npr. barva, črnilo, kri |
|
| trdnina | trdninska pena npr. stiropor, plovec |
gel npr. želatina, sir, opal |
trdni sol npr. rubinsko steklo |
|
[uredi] Interakcije med koloidnimi delci
- odboj zaradi končne velikosti delcev: trdi delci se ne morejo prekrivati
- elektrostatska interakcija: koloidni delci so pogosto nabiti in se zategadelj odbijajo ali privlačijo. Na to interakcijo vplivata naboj dispergirane snovi in disperznega sredstva ter gibljivosti obeh.
- van der Waalsova sila: interakcija med bodisi permanentnimi bodisi induciranimi dipoli. Wan der Waalsova sila je vedno navzoča, je kratkega dosega (pada s sedmo potenco razdalje) in je vedno privlačna po značaju.
- entropijska sila: sile, ki izvirajo iz razvoja sistema v stanje z večjo entropijo
- sterična sila: sile zaradi steričnega pojava, ki opisuje vpliv prostorske razporeditve interagirajočih delcev
