Sir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek opisuje mlečni izdelek sir. Za angleški plemiški naziv glej sir (naziv) in za grški otok v Kikladih glej Sir, Grčija.

Različne vrste italijanskih sirov

Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane skute. Tekočina, ki ostane po prešanju, se imenuje sirotka.

Legenda pravi, da je sir pred 4000 leti odkril arabski trgovec, ki je potoval čez puščavo z zalogo mleka v mehurju. Vročina naj bi mleko sesirila, sirotka se je ločila od skute, trgovec pa je potem lahko jedel sir in pil sirotko. Prvi siri so v Evropo prispeli iz male Azije, kasneje pa po poteh rimskega imperija, vendar so se v Evropi razvile tudi nove vrste sirov, tako je nastal v Italiji sir Parmezan-(okoli leta 1597), v Franciji so nastali znani siri Grojer-(trdi sir, velikosti mlinskega kolesa), Camembert-(okoli leta 1791) in še cela vrsta drugih, katerih naj bi bilo v Franciji kar okoli 300 vrst, v Švici nastaneta znana sira Emmental in Gauda, na Nizozemskem razvijejo svoje vrste sirov Edamski sir ali Edammer kaas in Gavda- (poltrdi siri). Tudi v Sloveniji so zlasti v samostanih izdelovali že v srednjem veku več vrst sirov.

Grki so najboljši jedci sira - leta 2003 so pojedli 27,3 kilograma sira na prebivalca. Sledijo jim Francozi, ki so v povprečju pojedli 24 kilogramov sira in Italijani z 22,9 kilogrami sira na prebivalca. Švicarji so na četrtem mestu (20,6 kilograma), vsak Slovenec pa je pred tremi leti v povprečju pojedel 10,7 kilograma sira.

Zmagovalci Grki pojedo največ svojega domačega sira feta, ki predstavlja kar tri četrtine od dobrih 27 kilogramov, feta pa je tudi obvezna sestavina znamenite grške solate. Francozi, ki lahko kupijo več sto vrst sira, porabijo največ ementalerja in camemberta.

[uredi] Vrste sirov

Odvisno od uporabljenega tehnološkega postopka lahko pridobimo iz mleka z ozirom na trdoto sira štiri značilne predstavnike sirov, to so:

Zelo trdi siri;
- Parmezan,

Trdi siri;
- Emental,

Poltrdi siri;
- Gavda,

Mehki siri:
- Siri s plesnijo v testu ali na površini,
- Siri z rdečo mažo na površini,
- Siri ki zorijo v slani vodi.
- Sveži siri- lahko so pastozni kot skuta ali zrnati,

Posebni siri z dodatki;
- Siri z dodatki orehov- tudi popra, oliv, paprike, grozdja, zelišč- peteršilj, žajbelj, itd.
- Siri vloženi v olju- zelo cenjeno je olivno olje, sončnično olje, ogrščično olje in aromatizirana olja z česnom, zelišči- pehtranom, baziliko, lovorjem, meto, majaronom, timijanom, rožmarinom, koprcem, šetrajem, kumino, itd.
- Dimljeni siri, v Sloveniji je poznan Paški dimljeni sir,
- Ovčji siri,
- Kozji siri,

[uredi] Literatura o sirih

V Slovenščini:

Spiller-Muys,F.;J.Sustič; I.Pregel; J.Pevec; Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah- Ljubljana 1926.
Slovenski mlekarski list-leto 2-št.6, Ljubljana 1939.
Cevc, T.; Velika planina, Življenje,delo in izročilo pastirjev, Ljubljana 1987.
Novak, Anka; Planinsko sirarstvo', Bohinjski zbornik, Radovljica 1987.
Slanovec, Tatjana; Bohinjski mohant Mljekarstvo 24, 1974.
Slanovec, Tatjana; Sirarstvo ,ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1982.
Renčelj, Stanko; Perko, Bogdan;Bogataj, Janez; Siri nekdaj in zdaj, ČZD Kmečki glas, Ljubljana 1995.