Kongregacija za nauk vere

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kongregacija za nauk vere (italijansko Congregatio pro Doctrina Fidei; kratica CDF; pogosto tudi Sveta pisarna) je najstarejša kongregacija Rimske kurije, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške Cerkve.

Vsebina

1 Zgodovina
2 Organi kongregacije
3 Vodje kongregacije
4 Glej tudi
5 Opombe
6 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Kongregacija je bila ustanovljena 21. julija 1542 na ukaz papeža Pavla III. kot Vrhovna posvečena kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije, ki so jo sestavljali kardinali in drugi uradniki. Predstavljala je zadnjo prizivno sodišče za procese proti heretikom in bila pomembno orodje protireformacije. Leta 1908 jo je papež Pij X. preimenoval v Vrhovno posvečeno kongregacijo Svete pisarne, nakar so jo 7. decembra 1965 (konec 2. vatikanskega koncila) preimenovali v Posvečeno kongregacijo za nauk vere. Zadnje preimenovanje se je zgododilo leta 1983, ko je odpadel prilastek Posvečena.

[uredi] Organi kongregacije

Papeška biblična komisija
Mednarodna teološka komisija
Medkongregacijska komisija za Katekizem katoliške Cerkve
Arhiv Kongregacije za nauk vere

[uredi] Vodje kongregacije

Tajniki

Rafael kardinal Merry del Val (14. oktober 1914 - 26. februar 1930) (umrl)
Donato kardinal Sbarretti (4. julij 1930 - 1. april 1939) (umrl)
Francesco kardinal Marchetti-Selvaggiani (30. april 1939 - 13. januar 1951) (umrl)
Giuseppe kardinal Pizzardo (16. februar 1951 - 12. oktober 1959)