Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kostnica žrtev 1. prve svetovne vojne (tudi Kostnica kranjskih Janezov) je kostnica, ki se nahaja na delu A Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani.

Načrt za zgradbo je naredil arhitekt Edo Ravnikar (Plečnikov učenec), ki je uvrstil zgradbo na severovzhodni del najstarejšega (A) dela ob že postavljeni Kip neznanega vojaka (delo kiparjev Peruzzija in Dolinarja), ki je bil posvečen žrtvam prve svetovne vojne. Kostnica je bila slovesno odprta decembra 1939.

Vanjo so premestili posmrtne ostanke 5.258 žrtev prve svetovne vojne in neposredno povezanih kofliktov. Tako se tu nahajajo posmrtni ostanki pripadnikov Avstro-ogrske vojske, srbskih, ruskih in romunskih vojnih ujetnikov, judenburških upornikov, koroških borcev, preporodovcev,...

Sama zgradba je ena najvišjih objektov na celotnem območju Žal in je okrogle zasnove s premerom 14 m. Ima dve etaži (pritličje in prvo nadstropje). Dva nasproti stoječa vhoda se nahajata v prvem nadstropju, do koder vodita tudi dve stopnišči. Večina posmrtnih ostankov se nahaja v posebnih podzemnih komorah, medtem ko se v pritličju nahajajo spominske plošče. V poznejših letih se je izkazalo, da je zasnova zgradbe pomanjkljiva, saj je prepuščalo meteorno vodo, tako da je bila zgradba vlažna in v slabem stanju. Leta 2004 so tako opravili obnovitvena dela, s katerimi so preprečili nadaljne razpadanje zgradbe.

28. septembra 1985 je bila z Odlokom o razglasitvi spomenikov revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 31/85-1340 kostnica razglašena za zgodovinsko-kulturni spomenik.

[uredi] Glej tudi

• seznam spomenikov na ljubljanskih Žalah